Čakanje tete v rožnati obleki

Če bodo ZDA začutile, da se Korejski polotok prerazporeja po taktu Kitajske in Rusije, bi lahko bila vojna zadnji udarec poraženca. 

pet, 08.09.2017, 21:00

Ri Čun Hi je dobila vzdevek »dama v rožnatem«. Vsakič, ko Severna Koreja uspešno izstreli­ balistični izstrelek ali preizkusi­ atomsko bombo, se pojavi­ na malih ekranih v rožnatem­ ­hanboku (tradicionalna­ korejska­ obleka) in obvesti narod o novi zmagi.

Tako je bilo tudi prejšnjo nedeljo. Štiriinsedemdesetletna nekdanja igralka je bila oblečena v rožnato obleko s širokim črnim pasom in značko s podobama pokojnih vodij Kim Il Sunga in Kim Džong Ila, pripeto na levi strani, nad srcem. Povedala je, da je bila preizkušena vodikova bomba. V ozadju je bilo pravljično lepo jezero turkizne barve. Vse skupaj je bilo videti kakor razglednica s pozdravi iz pekla. Z lahkoto bi si lahko predstavljali, da bo Ri v bližnji prihodnosti oznanila konec sveta.

»Darilni paketi«

Nekateri so pričakovali, da se bo to zgodilo že danes, ko Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK) proslavlja 69. rojstni dan. Drugi so računali verjetnost, da se to ne bo skladalo z nacionalnim praznikom. Pomembnejša je bojazen vseh, da bo ob naslednjem nastopu tete Ri svet na robu prepada.

Severnokorejski veleposlanik v Združenih narodih Han Te Song je ta teden zagrozil, da bodo »ZDA, dokler se bodo opirale na brezobzirne provokacije in jalove poskuse pritiska na DLRK, še naprej deležne darilnih paketov«. Prav te dni med Kitajsko in ZDA potekajo tiha pogajanja o vsebini novih sankcij, ki bi jih lahko kmalu sprejeli proti Pjongjangu,­ zato bo to še ena provokacija, za katero bo Severna Koreja spet poslala ZDA »darilo«.

Na podlagi izjav in tvitov ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi lahko dobili vtis, da ni definiral svoje politike do Pjongjanga in da na njegovi delovni mizi vlada kaos. Tako je na primer v četrtek ponovil, da bi lahko bilo »vojaško delovanje prav gotovo ena od opcij«. Na novinarski konferenci v Beli hiši pa je povedal, da »si ne želi kreniti po vojaški poti, vendar je to nekaj, kar se lahko zagotovo zgodi«.

V ozadju teh izjav se državni sekretar Rex Tillerson pogaja s kitajskimi funkcionarji o širši strategiji, povezani z usodo Korejskega polotoka. Na dnevnem redu so podrobnosti o kitajskem prevzemanju nadzora nad severnokorejskimi atomskimi bombami. Vse to, če bo padel režim v Pjongjangu. Prav tako glede naftnega embarga, pod katerim bi lahko kmalu bila Severna Koreja in bi se zgodil s strinjanjem Washingtona in Pekinga.

Analitiki se z grozo sprašujejo, kaj bi utegnilo slediti televizijskemu poročilu »dame v rožnatem« o uspešno preizkušeni najzmogljivejši medcelinski raketi. Številni državniki nemočno razmišljajo, kaj bi lahko njihove države storile za preprečitev jedrske katastrofe. Edini svetovni voditelj, ki bi lahko igral posredniško vlogo, je ruski predsednik Vladimir Putin

Putinovi energetski projekti

Na vzhodnem gospodarskem forumu, ki je ta teden potekal v Vladivostoku, je namenil veliko pozornosti korejskemu vprašanju. Medtem ko je z ene strani pošiljal sporočila Washingtonu, da sankcije niso pametna poteza, je z druge strani zavpil Pjongjangu, da je Rusija še naprej pripravljena na izvedbo trilateralnih energetskih projektov, o katerih se je že pred tem dogovarjal z obema Korejama. Gre za podaljšanje transsibirske železnice do Južne Koreje (potekala bi preko Severne Koreje) in povezovanje celotnega polotoka s plinovodi, ki bi prepeljali ruski plin od ruskega Daljnega vzhoda do južnokorejskega potrošnika.

Južnokorejske ladjedelnice računajo na večje povezovanje z Rusijo, kar bi jim lahko prineslo pogodbe za izdelavo 15 tankerjev za prevoz plina. Putin je očitno pripravljen iti še dlje. Z veliko energetsko, infrastrukturno in interesno mrežo bi povezal celoten Korejski polotok. V projekt bi bila vključena tudi Severna Koreja.

Indijski visoki diplomat in eden najboljših analitikov azijske politične scene M. K. Bhadrakumar je prepričan, da je bil Putinov nastop v Vladivostoku po vsej verjetnosti do zadnje podrobnosti dogovorjen s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Ruski voditelj se je z njim srečal tik pred vzhodnim gospodarskim forumom na vrhu Bricsa (blok, ki vključuje Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko).

To je samo eden od scenarijev, po katerem naj bi Kitajska sodelovala z ZDA pri oblikovanju ostrih sankcij (in naftnega embarga), ki bi, ko bi jih izvedli, lahko pripeljale do padca režima Kim Džong Una. Rusija naj bi se s svoje strani pogajala z Južno Korejo, da bi te sankcije vnaprej minirali in vključili v energetske projekte tudi Pjongjang. Kljub temu je bolj verjeten scenarij, po katerem Putin izkorišča trenutek splošnega pomanjkanja zdrave pameti ter nadaljuje strategijo »usmerjanja k Aziji« oziroma k Tihemu oceanu. Bhadrakumar je poudaril, da je »v danih razmerah ruska diplomacija optimalna. Prinaša mir ter obenem obljublja bogastvo in skupni razcvet kot temelj območnega ravnovesja ter gonilo razvoja ruskega Daljnega vzhoda«.

»Vsaka Putinova mirovna pobuda, povezana s Severno Korejo, bo odraz neuspeha vodstva v Washingtonu,« je dejal Bhadrakumar. V tem je skrito tudi tveganje. Trumpov širši pristop k Aziji temelji na spoznanju, da so se temelji kitajsko-ameriških odnosov spremenili s tem, ko je postala azijska sila veliko močnejša in agresivnejša. Severnokorejska kriza je večinoma namenjena temu, da bi v globalni hierarhiji velesil umestili Kitajsko v podrejen položaj. Če bo ameriški predsednik začutil, da se Korejski polotok prerazporeja in vključuje v nove koncepte regionalnega razvoja, v katerem imata glavno besedo Putin in Xi, bi bila lahko vojaška opcija proti Pjongjangu poslednji udarec poraženca. 

Skratka, vse možnosti so še odprte. Zaradi tega vsi čakajo, ali se bo na severnokorejskih malih zaslonih pojavila teta Ri v rožnati obleki. Konec sveta morda ni odvisen od bombe in rakete, o katerih patetično govori v kamero, a lahko bi se tako začel.

Prijavi sovražni govor