Tiskane izdaje
Britanski premier je za svoje načrte o reformi Evropske unije od madžarskega kolega dobil »široko podporo«, so se po četrtkovem obisku Davida Camerona v Budimpešti glasila »optimistična« medijska poročila. Bolj uravnotežena so poudarjala, da njegov gostitelj Viktor Orbán, ki je govoril tudi v imenu višegrajske četverice, še vedno nasprotuje britanskim načrtom o omejevanju socialnih pravic migrantom iz drugih držav EU.
Cameron, čigar vlada pripravlja referendum o tem, ali naj njegova država ostane v EU, bi rad še pred njenim februarskim vrhom dosegel dogovor o štirih sklopih sprememb, ki jih predlaga London, o njih pa je tudi ta teden prepričeval kolege po stari celini. Čeprav imajo veliko nasprotnikov tudi britanski predlogi o zmanjševanju moči evrskega območja, odpravljanju regulacij in omejevanju suverenosti Unije, je za štiri članice iz nekdanjega vzhodnega bloka, ki so se združile v višegrajsko skupino, Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško, najbolj sporen Cameronov predlog, da bi delovni sili, ki je v Britanijo prišla iz drugih evropskih članic, omejili socialne pravice in bi šele po štirih letih dela postali enakopravni domačinom.
»Državljanov EU ne moremo deliti na dve kategoriji,« je bil na začetku lanskega novembra, ko je bil britanski premier Bruselj seznanil s svojo zahtevo, odločen slovaški veleposlanik pri EU Peter Javorčík. Njegova država šteje okoli 5,4 milijona ljudi, medtem ko v Britaniji prebiva po nekaterih uradnih ocenah okoli 90.000 ljudi, ki so se rodili na Slovaškem, po mnenju profesorja z bratislavske univerze Komenskega Vladimírja Bilčíka je slovaških delavcev v Britaniji že več kot 100.000, britanski mediji pa so pred dobrimi štirimi leti ugotavljali, da že cel odstotek vseh Slovakov živi pri njih.
Iz Češke se je v Britanijo priselilo skoraj pol manj ljudi kakor iz Slovaške, ki ima skoraj dvakrat manj prebivalcev, a Praga ima do predlogov Londona enak odnos kot Bratislava: za Češko je omejevanje gibanja ljudi v EU nesprejemljivo, je v programu vlade za letošnje leto zapisal češki premier Bohuslav Subotka.
Foto: Laszlo Balogh/Reuters
Po uradnih podatkih, ki jih je po včerajšnjem srečanju s Cameronom predstavil Orbán, je v Britaniji zaposleno okoli 55.000 ljudi, ki so se priselili z Madžarske z manj kot deset milijoni prebivalcev. »Mi nismo migranti v Združenem kraljestvu,« je ponovil madžarski premier, v čigar maternem jeziku beseda »migrant« ni bila razširjena, dokler je njegova vlada ni začela uporabljati v sovražni propagandi proti nedavnemu valu pribežnikov.
Po Orbánovih besedah so Madžari državljani članice EU, ki lahko svobodno izbirajo delo kjerkoli v Uniji, zato tistih, ki dobro delajo in prispevajo k britanskemu gospodarstvu, ne bi smeli diskriminirati. »Nočemo iti v Britanijo in vzeti nekaj tamkajšnjim ljudem. Nočemo biti paraziti,« je izjavil madžarski premier. Svojemu gostu je povedal, da je Budimpešta pripravljena sprejeti ukrepe, ki bi omejili zlorabe socialnih pomoči, saj teh »tudi na Madžarskem ne trpimo«, a ti bi morali veljati za vse enako.
Ob slovesu je Cameron zatrdil, da predloga o štiriletnem moratoriju na izplačevanje socialnih pomoči nebritanskim državljanom EU London ne bo umaknil, če ne bo kdo ponudil alternativnega načrta, kako omejiti preveliko migracijo. Višegrajska četverica bo svoj skupni predlog pripravila, je obljubil njegov gostitelj in dodal, da je po njegovem »veliko možnosti« za dogovor z Londonom.
Orbán se je tudi o tem, kako se pogajati z britanskim gostom, pred dnevi za zaprtimi vrati kar šest ur pogovarjal z Jarosławom Kaczyńskim, voditeljem poljske stranke Zakon in pravičnost, ki je po oktobrskih parlamentarnih volitvah prevzela popolno oblast v državi, iz katere v Veliki Britaniji dela kakih 800.000 ljudi. O čem je šla beseda med skrajno desničarskima politikoma, med katerima je ogromno podobnosti in simpatij, a tudi nezaupanja, so v medijih zgolj ugibali.
Jarosław Kaczyński po srečanju z Viktorjem Orbanom. Foto: Marek Podmokly/Agencja Gazeta/Reuters
Kaczyński je bil dolgo zadržan do Orbán azaradi njegovih tesnih stikov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v Budimpešti pa niso povsem prepričani, koliko lahko verjamejo svojim novim ideološkim zaveznikom v Varšavi. Tam je nova oblast že bila napovedala, da ne bo sprejela iz Bruslja »vsiljenih« begunskih kvot, potem pa se premislila in zagotovila, da bo spoštovala zaveze prejšnje vlade.
Podobno so se pred dnevi razširile govorice, da je Poljska pripravljena sprejeti migrantske predloge Velike Britanije, če bo ta podprla večjo navzočnost Nata v vzhodni Evropi. Tako je pred dnevi vsaj namignil novi poljski zunanji minister Witold Waszczykowski. »Seveda lahko Britanija ponudi kaj v zameno na področju mednarodne varnosti. Mi se še vedno počutimo kot drugorazredna članica Nata, saj v srednji Evropi ni nobenih strateških obrambnih sistemov, zato se lahko Rusija poigrava v regiji,« je povedal za agencijo Reuters.
Naslednji dan so z njegovega ministrstva zanikali, da bi Waszczykowski Britancem ponudil kupčijo. »Na zmanjšanje olajšav za naše državljane v Veliki Britaniji bomo pristali le, če jih bo britanska vlada zmanjšala za vse ljudi, ki tam živijo,« so sporočili s poljskega zunanjega ministrstva.
