Nov dan za sprti ameriški sosedi

ZDA in Kuba: predsednika sovražnic iz hladne vojne sta v Havani zasipala prepad med državama.

Objavljeno
21. marec 2016 18.05
USA-CUBA/
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York − Kubanski predsednik Raúl Castro je v Palači revolucije sprejel ameriškega kolega Baracka ObamoZgodovinski trenutek je zaznamovalo vljudno strinjanje o različnih pogledih in poudarjanje prihodnosti. Ameriški predsednik je sprožil proces, ki ga desnica ne more več ustaviti, podobno se dogaja komunističnim oblastem na Kubi.

Castro je poudaril, da se državi zbližujeta in da so ukrepi ameriške vlade pozitivni, za resno otoplitev pa bo moral kongres odpraviti sankcije. Omenil je tudi vrnitev pomorskega oporišča Guantanamo. Vprašanju o političnih zapornikih se je izognil z zagotovilom, »dajte mi njihov seznam in že nocoj bodo na prostosti«, ter dejal, da »človekovih pravic ne smemo politizirati«. Po njegovih besedah so med državama globoke razlike, spomnil je na ameriške težave z zdravstvenim zavarovanjem kot univerzalno pravico.

Obamova doktrina

Ameriški predsednik je zagotovil, da Kuba ne pomeni nevarnosti za ZDA in da bodo o prihodnosti države odločali Kubanci sami. Prepričan je, da bo embargo odpravljen, čeprav »še ne morem zagotoviti, kdaj«. Srečanje dveh političnih in gospodarskih sistemov je za Obamo zgleden primer njegove doktrine, da diplomacija seže veliko dlje od antagonizma. Čeprav priznava trdovratne razlike pri obravnavanju človekovih pravic in svoboščin, je hotel pognati pogovore med državama, preden bo čez slabo leto zapustil Belo hišo.

Castrov režim je poskrbel, da bo na zgodovinskem obisku čim manj motenj. Ko je predsedniško letalo v nedeljo zapuščalo ameriški zračni prostor, je kubanska policija zapirala desetine pripadnikov oporečniškega gibanja Gospe v belem (Damas de Blanco). Soproge in sorodniki zaprtih političnih aktivistov in njihovi somišljeniki od leta 2003 v belih oblačilih obiskujejo nedeljsko mašo, nato pa se molče sprehajajo po ulicah Havane. Na današnjo tekmo v bejzbolu med kubansko reprezentanco in Žarki iz floridske Tampe so povabili le vladne privržence.

Po trditvah Elizarda Sáncheza,­ ki vodi organizacijo Kubanska komisija za človekove pravice in narodno spravo, naj bi oblasti v prvih dveh tednih marca aretirale 526 kritikov režima. To naj bi bila »preventivna represija«, s katero jih poskušajo odvrniti od današnjega srečanja med oporečniki in ameriškim predsednikom. Podobni ukrepi so utečena praksa sedanjega odpiranja države, uporabili so jih tudi med nedavnim obiskom papeža Frančiška. Podobno velja za vladne oznake, da so oporečniki ameriški plačanci. Pri tem so mnogi v resnici prejemali denar iz ameriških protivladnih kampanj.

Bela hiša bo bržčas prezrla refleksen odziv, značilen za vse avtoritarne režime, in se oprla na prihodnjo podobo države, ki jo naznanja (in prinaša) predsedniški obisk. Podobno se ostro odzivajo mnogi na desnem polu ameriške politike. Toda hkrati se republikanci zavedajo, da ne morejo obrniti toka časa. »Večina članov kongresa bo v pogovorih brez političnega besedičenja priznala, da gre [pri odpravi embarga] za vprašanje, kdaj, ne, ali,« je zatrdil republikanski poslanec Tom Emmer, konservativni politik, ki zavrača večino Obamovih odločitev, a podpira ukinitev sankcij proti Kubi.

Poslovne priložnosti

Mladi kubanski Američani ne razumejo več »rdečega preplaha« in podpirajo otoplitev odnosov s Havano. Tudi katoliška cerkev poskuša preseči režimsko oznako »opija za ljudstvo« in je odigrala pomembno vlogo pri tlakovanju poti med Palačo revolucije in Belo hišo. To je Obama v nedeljo priznal z obiskom katedrale svetega Krištofa in srečanjem s kardinalom Jaimejem Ortego, papeževim predstavnikom v skrivnih pogovorih. Številna ameriška delegacija, v kateri so poleg politikov mnogi gospodarstveniki, bo še bolj izvotlila kubanski odpor ameriške desnice.

Ameriška podjetja so namreč željna poslovnih priložnosti na zelo nerazvitem otoku. Tako je Obama naznanil podpis pogodbe, po kateri bo tehnološki velikan Google širil brezžično in širokopasovno internetno omrežje. Na otok prihaja hotelska veriga Starwood, podjetje Cleber bo odprlo tovarno manjših traktorjev. Posle si obeta tudi živilska industrija, saj Kuba uvaža 80 odstotkov hrane, pri čemer ta nekaj tednov potuje iz oddaljenih držav, ZDA pa so tik ob njej.