Tiskane izdaje
Ljubljana – V sredo in četrtek so dinamično gibanje cene nafte, ki ga je sprožil dogovor Opeca o zmanjšanju proizvodnje, izkoristili predvsem finančni vlagatelji, ki trgujejo s terminskimi pogodbami na nafto. Za dolgoročnejši vpliv bo treba počakati, kako se bodo prizadevanja za stabiliziranje trga z nafto odvijala v praksi.
V sredo sta se na ministrskem srečanju držav članic Opeca v Alžiru nepričakovano sklenila dogovor Saudska Arabija in Iran, po katerem naj bi ministri za nafto na naslednjem srečanju novembra natančno določili, kako izvesti zmanjšanje skupne proizvodnje s sedanjih 33,25 milijona sodčkov na dan na 32,5 do 33 milijonov enot. Z zmanjšanjem dobave nafte na svetovni trg bi Opec poskušal vplivati na zvišanje cene črnega zlata, kar bi bilo v interesu večine članic.
Novica je ceno nafte na borzah hitro potisnila do 49,09 dolarja za sodček, kar pa je še vedno manj kot polovica od rekordnih vrednosti z začetka leta 2014, ko je cena nafte presegala sto dolarjev. Že kmalu pa so analitiki opozorili, da je dogovor iz Alžira zelo nezavezujoč in da bo lahko deloval le, če se bodo članice sporazumele o prihodnjih kvotah, natančno določile skupni obseg proizvodnih omejitev in dogovorjeno tudi upoštevale. Spet drugi so opozorili, da ima za sedanje razmere na trgu nafte veliko »zaslug« prav Opec, saj je od sredine leta 2014 v boju za tržni delež močno povečal načrpane količine. S tem povezan padec cene je s trga izrinil nekatere ponudnike z višjimi proizvodnimi stroški v ZDA, vendar bi jim morebitno zvišanje cen omogočilo, da se na trg vrnejo.
Včeraj pa so prišla na dan nova nesoglasja v Opecu. Irak, kjer kurdska oblast na severu države nafto črpa in izvaža bolj ali manj mimo osrednje vlade v Bagdadu, je menda že na sestanku ministrov protestiral, češ da ocene načrpanih količin za posamezne države (na njihovi podlagi naj bi se dogovorili za omejitve) niso pravilne. Irak je v zadnjem času svojo proizvodnjo povečal na 4,7 milijona sodov na dan, podobno kot Iran pa jo želi še okrepiti.»Ob tako velikih negotovostih v zvezi s tem, kaj so se ministri proizvajalk nafte v resnici dogovarjali in kako bodo lahko dogovorjeno tudi izpeljali, pričakujem, da se bo velika volatilnost pri trgovanju z nafto nadaljevala vsaj do novembrskega zasednja Opeca,« je v pogovoru za Reuters ocenil eden analitikov investicijske banke ING, potem ko se je izkazalo, da dogovor iz Alžira ne vsebuje nobenih konkretnih zavez, določeno zadržanost v zvezi z njim pa je že izrazil Irak.
Kljub temu pa opazovalci menijo, da je kompromis med Saudsko Arabijo in Iranom glede možnosti, da bi Opec zmanjšal proizvodnjo, pomemben signal, saj nakazuje, da ima naftni kartel ambicijo ponovno uveljaviti svojo vlogo na trgu.
Gre namreč za prvi tak dogovor v zadnjih osmih letih – ves ta čas je bila namreč skupna politika Opeca zelo šibka. Dogovorjenih kvot niso spoštovali skoraj nikjer, Irak in Libija sta praktično razpadla v državljanskih vojnah, za Iran so veljale mednarodne sankcije. Saudska Arabija se je leta 2014 odločila, da bo svoj tržni delež – v obdobju visokih cen ga je izgubljala proti ameriškim proizvajalcem nafte iz skrilavcev – branila s povečanjem količin načrpane nafte, ne glede na to, kako nizko bo padla cena.
Nafta je do sredine leta 2014 kar tri leta stala več kot sto dolarjev za sod, po spremembi politike v Saudski Arabiji in ker je izostalo povečanje povpraševanja, pa se je zlomila in januarja letos dosegla minimum – 30 dolarjev za sod. V boju za tržni delež so sodelovale tudi druge države, predvsem Iran, za katerega so se v letošnjem letu iztekle sankcije mednarodne skupnosti. Želja, da poveča svojo proizvodnjo nafte na raven pred sankcijami (približno štiri milijone sodov na dan), je bila glavna ovira, da je letos spomladi propadel prvi poskus omejevanja proizvodnje znotraj Opeca.
Analitiki ugotavljajo, da bi večini članic naftnega kartela zelo ustrezalo, da dosežejo višje cene nafte. Venezuela, ki jo je hromi huda gospodarska kriza, je najbolj izpostavljena, prav tako pa so nižji naftni dohodki prizadeli državne finance v Saudski Arabiji. Puščavska kraljevina, ki financira tudi drago vojaško posredovanje v sosednjem Jemnu, je ravno prejšnji teden za 20 odstotkov znižala plače ministrom in drugim visokim javnim uslužbencem ter jim omejila nekatere druge ugodnosti.
Vendar pa tudi če se bo Opecu uspelo poenotiti in novembra izdelati učinkovit načrt za omejevanje proizvodnje nafte, ni rečeno, da bo deloval v prid naftnega kartela. Nekaj velikih proizvajalk nafte – predvsem ZDA in Rusija – ni včlanjenih v Opec in jih njegove omejtive ne bodo zavezovale. Morebitna višja cena nafte bi pomenila, da lahko zelo hitro povečajo proizvodnjo v ZDA, kjer je velik del rezmeroma novih vrtin v skrilavcih trenutno zaprt, saj imajo previsoke operativne stroške. Tudi Rusija spada med proizvajalke, ki bi želele povečati izvozne prihodke, tako da enostavnih odgovorov v resnici ni.
