Čezatlantske evropske prijatelje skrbi ruska plinska invazija

Berlin grozi s povračilnimi ukrepi zaradi vmešavanja ZDA v evropsko energetsko politiko in novih protiruskih sankcij.

pon, 19.06.2017, 18:00

Načrtovani drugi del podmorskega plinovoda Severni tok, ki naj bi podvojil pritok ruskega zemeljskega plina prek Nemčije na severni evropski trg, je doživel nov, čezatlantski napad. Nove protiruske sankcije, ki jih je minuli teden sprejel ameriški senat, so usmerjene proti podjetjem, ki sodelujejo pri tem projektu. Ker so med njimi tudi velike evropske energetske družbe, so v Berlinu zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ZDA.

Veliko nasprotnikov je imel že prvi del Severnega toka, ki so ga odprli novembra 2011, z njim pa se je ruski plinski monopolist Gazprom izognil tradicionalnim razvoznim potem v Evropo, ki so potekale po do Rusije čedalje manj prijaznih državah: Belorusiji, Češki, Slovaški, Poljski in zlasti Ukrajini. Radosław Sikorski, ki je bil takrat poljski obrambni minister, je že pred enajstimi leti ta najdaljši podvodni plinovod na svetu primerjal z zloglasnim sporazumom med zunanjima ministroma Sovjetske zveze in Nemškega rajha Vjačeslavom Molotovom in Joachimom von Ribbentropom, s katerim sta si leta 1939 Berlin in Moskva razdelila Poljsko.

Za plačilo s kartico, Paypalom ali preko UPN (plačilni nalog), obiščite stran www.delo.si/digitalno in izberite paket po vaši meri. Imamo tudi takega z izdatnim popustom za naročnike na našo tiskano izdajo! Nato sledite navodilom za registracijo, v sklopu katere boste sklenili tudi digitalni naročniški paket.


Želite brati več?
Cenik
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
* Naročnina po preteku prvega meseca naročnine se obračuna po veljavnem ceniku Delo d.o.o.
Preberite posebne pogoje, povezane z digitalnimi naročninami.
Prijavi sovražni govor