Tiskane izdaje
Filadelfija – Volilna zborovanja ameriških strank so utrjevanje lika in sporočila predsedniškega kandidata, torkovo glasovanje demokratskih delegatov pa je prineslo zgodovinski trenutek, ko je ena od dveh velikih strank Američanom uradno ponudila prvo žensko, Hillary Clinton. Zvečer je bila tudi priložnost za morda zadnji upor berniejevcev.
Vodstvo stranke je poskrbelo za izčiščeno podobo, v dvorani ni bilo več modrih napisov Bernieja za senatorja – Bernieja Sandersa iz Vermonta, ki je izgubil boj s Clintonovo –, temveč so kandidatom razdelili letake z gesli za nekdanjo zunanjo ministrico. Nekateri njegovi delegati so jih hitro prelepili s protestnimi napisi, a kljub vsemu je bilo razpoloženje daleč od ponedeljkovega odkritega upora. Ko je prišel čas, da svoje glasove odda vermontska delegacija, je njihov senator predlagal, naj soglasno potrdijo Clintonovo.
Toda le nekaj trenutkov po predstavi o enotni stranki je slaba stotnija delegatov zapustila dvorano in prikorakala v novinarsko središče, večina s trakovi čez usta in napisi: »Demokratska stranka me je utišala,« ter nemo sedla na tla. Razočaranje, sumničenja o nepoštenih volitvah, celo žalovanje bo še nekaj časa prežemalo berniejevce, ki so njegovo zavzemanje za reforme sprejeli kot poslanstvo. »Ko žaluješ, potrebuješ čas,« je svoje zavračanje Clintonove pojasnila Aruna Seth, delegatka iz Severne Dakote. Cleo Deoletis iz Kolorada je dejala, da si kot ženska želi predsednico v Beli hiši, »toda pri mojih letih je pomembneje, da vanjo pošljemo nekoga, ki odseva vrednote naše države, to bi morale biti poštenost, iskrenost, resnicoljubnost in dobra presoja«.
Spretni Bill
Clintonova ni priljubljena, le 39 odstotkov Američanov ima pozitivno mnenje o njej. Šestinpetdeset odstotkov jih je prepričanih, da bi jo zvezna policija morala obtožiti zaradi ravnanja z zaupnimi podatki, 68 odstotkov jih verjame, da je neiskrena in ji ne gre zaupati. Desnica se že mesece na vse pretege – in precej uspešno – trudi, da bi poteptala njeno javno podobo. Prvi dan zborovanja je z uporom dela delegatov znova razkril nezadovoljstvo znotraj stranke. Toda nekdanja zunanja ministrica ima nabrušen volilni štab, ki za zdaj spretno krmari skozi težave. Predvsem pa ima v rokavu izjemno močne adute, ki oblikujejo javno mnenje. Ponedeljkov nastop Michelle Obama je požel splošno navdušenje, včeraj je besedo zanjo zastavil še en navdihujoč govornik, predsednik ZDA Barack Obama. In seveda njen soprog, »veliki prepričevalec« Bill Clinton.
»Spomladi 1971 sem srečal dekle,« je začel dolgo pripoved o ženski, ki se je vse življenje neutrudno borila za druge, navduševala s svojo energijo in zavzetostjo, vzgojila hčerko in obdržala skupaj družino, zdaj pa se poteguje za najvišjo politično funkcijo v državi. Američani že več kot dve desetletji spremljajo javno življenje nekdanje prve dame, senatorke in zunanje ministrice, o njej so napisali kilometre člankov in številne knjige, a kljub temu mu je uspelo naslikati novo podobo ene najbolj znanih političark ne samo v ZDA, ampak po vsem svetu. Z nagovorom, usmerjenim predvsem na volivce pred televizijskimi zasloni, je zamajal »karikaturo, ki so jo ustvarili republikanci«.
»Kako današnje besede primerjati s stvarmi, ki ste jih slišali na republikanskem zborovanju? Ne morete jih. Ena podoba je resnična, druga izmišljena. Sami se morate odločiti, katera je katera. Danes ste na čelo stranke izbrali resnično,« je Clinton ob navdušenju dvorane ponudil nov obraz demokratske predsedniške kandidatke. Ob zasuku stranke na levo je oživel njen boj proti rasno razdeljenim šolam in njen trud za vpis mehiško-ameriških delavcev v volilne imenike iz začetka njene kariere. V novih oblačilih ni bilo prostora za Clintonovo, ki je podpirala reforme za zmanjševanje socialne pomoči ali pa za množično zapiranje prestopnikov, ki je nesorazmerno prizadelo temnopolte, še manj za senatorko, ki je podprla vojno v Iraku.
Spodbuda naslednicam
Kampanja je ponudila vrsto pričevalcev o značaju in zaslugah predsedniške kandidatke. Matere temnopoltih Američanov, ki so umrli v soočenjih z belimi policisti, so opisovale, kako jim je prisluhnila in kako »je ni strah reči, da so črna življenja pomembna«. Hollywoodska zvezdniška zasedba se je združila v pesmi Our fight song, ki jo Clintonova rada uporablja na zborovanjih.
Senator Sanders je ob koncu torkovega glasovanja verjetno sprožil zadnji val skandiranja »Bernie«, a nemudoma pozval vse demokrate, naj združijo moči v tekmi proti Donaldu Trumpu. Na stranski tir so potisnili tudi nerodnost z razkrito e-pošto vrha stranke o navijanju za Clintonovo na Sandersov račun. Prednost je dobilo namigovanje, da gre za ruski vdor v strežnike stranke, s katerim poskušajo škodovati Clintonovi, na kar je opozoril tudi predsednik Obama.
Glavni korak pa bo morala narediti kandidatka sama, ko bo jutri zvečer nagovorila stranko in Američane. Prejšnji teden je Trump narisal temno podobo države v težavah in se ponudil za odrešitelja. Njena vizija bo zagotovo bolj svetla. »Če so kakšne deklice še pokonci tako pozno, naj vam sporočim, da bom morda postala prva predsednica, toda ena izmed vas je naslednja,« je Clintonova dejala v torek zvečer.
