Filipinskega predsednika Rodriga Duterteja so mediji poimenovali »azijski Trump«, še preden je letos ameriška Bela hiša dobila novega stanovalca. Ko je na nedeljskem sprejemu v Manili ob 50. obletnici Aseana (Zveza držav Jugovzhodne Azije) zapel Donaldu Trumpu na uho, je med njima zadonela raskava harmonija novega političnega sloga.
»Ikaw (ti),« je zapel Duterte v tagaloščini skupaj s filipinskim pop zvezdnikom Pilitom Corralesom, »ti si luč v mojem svetu, polovica mojega srca, ti …« Ni zvenelo preveč sofisticirano, vendar je filipinski predsednik pokazal, da ima posluh za veliko politiko. »Dame in gospodje,« je rekel, »pel sem nenapovedano, a po ukazu glavnega poveljnika ZDA.«
Trump ni imel nič proti.
Ko sta se nato srečala še v ponedeljek na dvostranskih pogovorih, sta si bila že na »ti«. »Rodrigo,« je rekel Trump na novinarski konferenci po srečanju, »Želim ti čestitati za uspešnost, ki si jo dosegel v tem kritičnem trenutku kot predsedujoči Aseana. Sinočnja predstava je bila fantastična in tudi ti si bil fantastičen.«
Pokol brez kriterijev
Ameriški predsednik je medtem slekel beli barong, tradicionalno filipinsko srajco, narejeno iz vlaken ananasovega drevesa, in si je ponovno nadel temno obleko z rdečo kravato, ki je segala čez pas. Duterte je ostal dosleden v svojem slogu brez kravate. V beli srajci z odpetim ovratnikom, črni jakni na zadrgo in srednje velikih čevljih se je počutil dovolj udobno, da s Trumpom deli mržnjo do človeka, ki ju zdaj zbližuje kot skupni antipod.
»Tvoj prijatelj sem bil od tistega trenutka, ko sem bil izvoljen,« je rekel Trump. »Moj predhodnik ni bil tvoj prijatelj.« Seveda je govoril o Baracku Obami, ki ga je Duterte lani označil za »kurbinega sina«, ker si ga je ta drznil kritizirati zaradi nehumane izvedbe kampanje proti preprodajalcem mamil in zasvojencem.
Ameriški predsednik Donald Trump in filipinski predsednik Rodrigo Duterte. Foto: AP
V Dutertovi vojni proti mamilom, ki jo je začel takoj po prevzemu predsedniških dolžnosti lani spomladi, je bilo ubitih najmanj 3900 filipinskih državljanov. Njegovi funkcionarji to upravičujejo s samoobrambo policistov, odgovornih za čiščenje narkomanskega kriminala. Toda vedno več kritikov trdi, da je šlo za pokol brez kakršnihkoli kriterijev. Nekateri od njih celo zatrjujejo, da je bilo ubitih od 7000 do 12.000 ljudi, v glavnem iz vrst mestnih revežev.
Brez širjenja demokracije po Aziji
Medtem ko je poskušala Bela hiša potisniti človekove pravice v izjavo o srečanju med predsednikoma, je predsedniška palača Malacañang v Manili potrdila, da so to temo med pogovori izpustili. »Človekovih pravic sta se rahlo dotaknila v kontekstu boja proti ilegalnim drogam na Filipinih,« je trdila Trumpova predstavnica za medije Sarah Sanders.
»Človekovih pravic nista omenjala, prav tako ne nezakonite poboje,« je izjavil Dutertejev predstavnik za javnost Harry Roque. »Ameriški predsednik ni komentiral vojne proti mamilom, ampak je zgolj občasno pokimal z glavo, ko mu je filipinski predsednik pojasnjeval, kaj se dogaja, vendar prepuščam Američanom, da to komentirajo.« Roque je prav tako pojasnil, da je »govorica telesa« kazala na to, da se Trump popolnoma strinja z Dutertejevimi pojasnili o njegovi akciji.
Seveda se strinja. Oziroma vsaj ne namerava s pripombami o človekovih pravicah še bolj zapletati že tako zapletene razmere na območju, kjer je veliko bolj pomembna tema varnost. Trump je večkrat dal jasno vedeti, da po Aziji ne bo širil demokracije in ameriških vrednot. Če je že bil tako ljubezniv do kitajskega predsednika Xi Jinpinga, da mu ni niti z besedo omenil politične zapornike in nekaj sto aretiranih odvetnikov, ki so branili pravice državljanov in se lotevali primerov težke korupcije, potem ni bilo pričakovati, da bo kritiziral Duterteja, ki je bil konec koncev demokratično izvoljen.
»Tvoj prijatelj sem bil od tistega trenutka, ko sem bil izvoljen,« je Trump rekel Duterteju. Foto: AP
Anketa, ki jo je Pulse Asia izvedel konec septembra, je pokazala, da 88 odstotkov Filipincev podpira vojno proti mamilom in da sta bila zgolj dva odstotka vprašanih izrecno proti Dutertejevim brutalnim metodam. Preostali so bili neodločeni. Še več, na nekaterih območjih v državi (na primer na Mindanau) je podpora predsednikovemu pristopu k tem problemu blizu 94 odstotkom. Zdi se, da tudi njegove izjave o osebni udeleženosti pri ubojih zelo malo vplivajo na tamkajšnjo javnost. Duterte je, na primer, v petek med srečanjem s filipinsko skupnostjo v vietnamskem mestu Da Nangu, kjer je bival med srečanjem Apeca (Forum za azijsko-pacifiško sodelovanje), odkrito izjavil, da je nekoga ubil z nožem, ko je imel šele 16 let. »Pravega človeka,« se je pohvalil. »Začel se je prepir z nožem in vse se je je zgodilo v trenutku. Koliko tega je lahko zdaj, ko sem predsednik?«
Moralna plat manj pomembna
Trumpa ni zanimala razprava o moralni strani filipinskega prijatelja. Pomembno mu je bilo to, ali je Duterte glede Južnokitajskega morja, Severne Koreje in načrta za uravnoteženje trgovine na njegovi strani. V Manili je dobil delno potrditev, da je zavezništvo še naprej trdno. »Ti si luč v mojem svetu«, to je bila prijetna melodija za Trumpovo uho. A v spopad s Kitajsko glede Južnokitajskega morja Duterte ne namerava iti.
»Nekateri prenapeteži bi želeli, da se spopademo s Kitajsko in preostalim svetom glede mnogih vprašanj,« je izjavil v nedeljo. »Bolje je, da ostane Južnokitajsko morje nedotaknjeno. Nihče si ne more privoščiti vojne.« Razen doma, proti nezaščitenim državljanom.