Tiskane izdaje
Vrv, ki nad glavo brazilske predsednice Dilme Rousseff zadnje mesece drži meč, se je že skorajda pretrgala. Za to je poskrbel predsednik spodnjega doma brazilskega parlamenta Eduardo Cunha, ki je v sredo naposled izpolnil svoje grožnje in proti predsednici sprožil postopek ustavne obtožbe.
Cunha je sprejel peticijo več odvetnikov, ki predsednico obtožujejo, da je tik pred zadnjimi predsedniškimi volitvami prekršila zakon o fiskalni odgovornosti, ker je z denarjem državnih bank poplačala luknjo v proračunu in financirala socialne programe. S tem se je začel dolgotrajen in zapleten postopek, s katerim pa bi lahko Rousseffovo izrinili s položaja.
Ustavno obtožbo mora zdaj potrditi poseben odbor, sestavljen iz 66 poslancev vseh strank, ki naj bi ga oblikovali v 15 dneh. Ta odbor mora nato odločiti, ali bo o predlogu odločal celoten spodnji dom parlamenta. Da se začne postopek v senatu, morata potrditi predlog dve tretjini oziroma 342 poslancev spodnjega doma. Ko se postopek začne, je predsednik suspendiran, njegov položaj pa zasede podpredsednik − v tem primeru Michel Temer. Senat ima za izvedbo postopka na voljo 180 dni. Za potrditev ustavne obtožbe sta v senatu potrebni dve tretjini oziroma 54 glasov. Če senat potrdi ustavno obtožbo, je za preostanek predsedniškega mandata potrjen podpredsednik. Če je ustavno obtožen tudi ta, postane predsednik države do novih volitev predsednik spodnjega doma kongresa.
Poznavalci so glede predsedničinih možnosti za preživetje razdeljeni. Mnogi menijo, da je primer šibek, a hkrati opozarjajo na njeno vse večjo nepriljubljenost med volivci − Rousseffovo, ki je šele januarja začela svoj drugi mandat na čelu države, namreč podpira le deset odstotkov Brazilcev −, pa tudi na mlačno podporo med poslanci in senatorji iz vrst vladne koalicije. Ta bi morala vsaj v teoriji z lahkoto zavrniti ustavno obtožbo, saj sta v njenih rokah skoraj dve tretjini sedežev v spodnjem domu parlamenta, a vprašanje je, na koliko glasov lahko predsednica računa.
Rousseffova, ki je podobne obtožbe v preteklosti primerjala s poskusom državnega udara, napoveduje oster boj. Prepričana je, da bo postopek prestala, saj so obtožbe, kot trdi, neutemeljene. Sama namreč nima bančnih računov v drugih državah ali skritih sredstev, je poudarila v odzivu na napovedano ustavno obtožbo in s tem zbodla Cunho. Slednji namreč ni brez madeža − še več, zdi se, da je prav zaradi njega tako zelo zagret za postopek ustavne obtožbe proti predsednici. Preiskovalci ga obtožujejo, da je v okviru zloglasnega škandala Petrobras, v katerem je podeljevanje naročil menda spremljalo sistematično podkupovanje − sicer prav v času, ko je nadzorni svet družbe vodila Dilma Rousseff, ki pa se za razliko od nekaterih vidnejših politikov iz njene od leta 2003 vladajoče Delavske stranke ni znašla pod drobnogledom −, sprejel več milijonov dolarjev podkupnin, ki jih zdaj hrani na računih v Švici.
Čeprav je Cunha dejal, da ustavne obtožbe proti predsednici ni sprožil z veseljem, se skorajda ni mogoče izogniti ugibanjem, da je na njegovo odločitev v veliki meri vplivala želja po maščevanji. Postopek je namreč sprožil le nekaj ur zatem, ko so se poslanci predsedničine Delavske stranke, ki sedijo v etičnem odboru spodnjega doma parlamenta, zavzeli za njegovo odstavitev zaradi zgoraj navedenih obtožb o korupciji.
Medtem ko Rousseffova in Cunha obračunavata na političnem parketu, pa se v Braziliji bijejo še druge bitke. Sedmo največje gospodarstvo na svetu namreč drsi vse globlje v recesijo − BDP je v tretjem četrtletju padel za 4,5 odstotke v primerjavi z enakim obdobjem lani, na letni ravni pa za 3,2 odstotka, kar je največ po letu 1996. Obenem naraščata inflacija in brezposelnost, po drugi strani pa investicije, izvoz in zaupanje potrošnikov upadajo. Analitiki pričakujejo, da se bodo razmere slabšale še vse do sredine prihodnjega leta.
