Tiskane izdaje
Ni pomembno, da Komunistična partija zagovarja ateizem, prav tako ni pomembno, da je Mao Zedong mlademu Tenzinu Gyatsoju pojasnjeval, da je »religija opij za ljudstvo«. Prepoznati reinkarnacijo je kljub vsemu resno opravilo in zdaj tudi uradno spada izključno med naloge kitajske osrednje vlade.
To so namreč zapisali v »belo knjigo«, ki jo je uradni Peking objavil v nedeljo ob 50. obletnici ustanovitve Avtonomne pokrajine Tibet, zato bi kakršen koli poskus lamaističnega vodje, če bi se ta poskušal vmešati v izbiro svojega naslednika ali morda prekiniti zaporedje ponovnih rojstev, veljal za »nezakonitega« in nedopustnega.
»Ne glede na to, kaj dalajlama pravi ali počne, zdaj ne more več oporekati pravici osrednje vlade do potrditve nove reinkarnacije,« je izjavil Norbu Dundub, predstavnik tibetanske veje Združene fronte – partijskega organa, pristojnega za delo z narodnimi manjšinami in verskimi skupnostmi.
»Bela knjiga« je pravzaprav potrdila politiko Pekinga do Bud nasploh, zato bo osrednja vlada samovoljno odločala tudi o vseh drugih reinkarnacijah »na nižji ravni« lamaistične duhovščine. Tako bo Komunistična partija, nadaljujejo v knjigi, zaščitila tibetansko zgodovino in versko tradicijo. Vse od časa dinastije Qing (1644–1911) so sistem reinkarnacij upravljali na dvoru, zato zdaj pravzaprav samo nadaljujejo stari ustaljeni način ravnanja, ki ga je za trenutek ogrozil dalajlamov poskus, da bi sam »prepoznal« potovanje duš, ki spajajo svet smrtnikov in večnost duhovnega obstoja.
To so pravzaprav že uredili v dokumentu, ki ga je državna uprava za verska vprašanja izdala leta 2007, zato 80-letni Tenzin Gyatso ne more vsiljevati svojih pravil samo zato, ker je trenutni vodja tibetanskih budistov.
»Kitajska komunistična partija se pretvarja, da ve več o sistemu reinkarnacij od samega dalajlame,« se šali dalajlama v intervjuju z novinarjem New York Timesa, objavljenem že pred tem ob proslavi obletnice, s katero je vstopil v deveto desetletje svojega življenja. »Če je res tako, bi morali prepoznati reinkarnacijo Mao Zedonga in Deng Xiaopinga. Šele potem bi pridobili pravico do tega, da se vmešavajo v reinkarnacijo dalajlame.«
Toda Komunistična partija se je vmešala tudi brez izpita, opravljenega v svetu svojih bogov, zato je leta 1995 ugrabila takrat šestletnega Gedhuna Choekyija Nyimo, ki ga je dalajlama prepoznal kot reinkarnacijo pančenlame, umrlega leta 1989. Uradni Peking je ta duhovniški naslov podelil drugi, politično primernejši reinkarnaciji in trdil, da je Gyaltsen Norbu – tega je izbrala skupina, sestavljena iz partijskih uradnikov in lojalnih lamaističnih menihov – pravi 11. pančenlama.
Gedhuna Choekyija Nyime od takrat ni nihče več videl v javnosti, in čeprav so mnogi predvidevali, da je verjetno v hišnem priporu, je Norbu Dundub v nedeljo potrdil, da »živi normalno življenje, se zdravo razvija in noče, da bi ga vznemirjali«.
Avtonomna pokrajina Tibet je bila 1. septembra stara 50 let, vendar so napovedali, da bodo proslavo v Lhasi priredili šele v torek. Slovesnosti so preložili verjetno zaradi praznovanja 70. obletnice zmage nad Japonsko 3. septembra, da ne bi preusmerjali pozornosti, ki je bila ob tej priložnosti usmerjena predvsem na Peking, tako pa so tudi lažje poskrbeli za varnost.
Vzdušje v tibetanskem glavnem mestu bo sicer veselo, vendar Mednarodna kampanja za Tibet, ena od organizacij za tibetanske pravice, ki deluje v tujini, trdi, da so v več mest himalajske pokrajine pripeljali veliko vojakov skupaj z vojaškimi vozili in tanki. Kitajski mediji so medtem objavili, da so na vojaškem območju okoli Chengduja na meji med Sečuanom in Tibetom prejšnji teden izvedli vojaške vaje z bojnim strelivom.
Politika do Tibeta je eno od osrednjih vprašanj, s katerimi se ukvarja partijski vodja Xi Jinping, ki namerava ohranjati stabilnost v himalajski regiji s kombinacijo gospodarskega korenčka in varnostne palice. Pogovorom s sedanjim dalajlamo se je partijsko vodstvo bolj ali manj odpovedalo, zato zdaj vse upe polaga na naslednjega lamaističnega voditelja, ki ga bo, kakor je zapisano v »beli knjigi«, izbrala (»prepoznala«) osrednja vlada, izobraževal in vzgajal pa centralni komite.
Gyalo Thondup, brat Tenzina Gyatsoja, je vodil vsaj 50 odposlanstev med pogovori s Pekingom o morebitni vrnitvi dalajlame v LR Kitajsko, toda zdaj se zdi, da Xijeve vlade nadaljnja tovrstna prizadevanja ne zanimajo več. Štirinajsti dalajlama je po Pekingovem mnenju preveč priljubljen po vsem svetu. Resda nikoli ni odkrito izpodbijal kitajske politične oblasti nad tibetansko regijo, vendar prav tako ni privolil v kompromise, ki mu jih je Peking ponujal v povezavi z zgodovinskim ozemljem Tibeta in določanjem kulturne identitete tibetanskega naroda.
Zato je reinkarnacija človeka, ki je še vedno zelo živ in po besedah njegovih zdravnikov popolnoma zdrav, izjemno pomembna za vodstvo v Pekingu. Vse, kar počnejo danes, je namenjeno tibetanskemu jutri. Medtem kitajski mediji poročajo, da razmere na »strehi sveta« ob jubileju avtonomne pokrajine še nikoli niso bile boljše, saj se je s 108 milijardami dolarjev naložb, kolikor so jih tja vložili v zadnjih petdesetih letih, bruto družbeni proizvod povečal za 281-krat. »Himalajska regija je zdaj v svoji zlati dobi,« pravijo v »beli knjigi«. In to kljub »separatističnim prevaram dalajlamove klike«, o kateri se zdi, da se ne more sprijazniti s tem, da Tibetanci nikoli niso živeli bolje kakor zdaj. To, da se jih je 137 javno zažgalo v znak protesta proti komunistični oblasti na himalajski planoti, v Pekingu uvrščajo med »oblike terorizma«, ne pa med izraze nezadovoljstva. »Streha sveta« je pozlačena s partijskim blagoslovom. Manjka samo še novi, partijski dalajlama.
