Lamaistični poglavar dalajlama bo danes dopolnil 80 let. Čeprav obletnico slavijo po vsem svetu, bosta Vzhod in Zahod to storila različno. V južni Kaliforniji, kjer se bo danes dalajlama zadrževal, so skrbno premislili, kakšno torto mu bodo naredili.
Tibetanci na himalajski planoti so previdno slavili že 21. junija. Po lunarnem koledarju namreč rojstni dan njihovega duhovnega voditelja pride na ta dan. Medtem ko so v Avtonomni pokrajini Tibet molitve izgovarjali tiho, da ne bi vzbudili pozornosti pripadnikov javne varnosti, ki jih je zaradi občutljivega datuma še več kot po navadi, so se na tibetanskih območjih v pokrajinah Qinghai in Sichuan vaščani in menihi zbirali po hišah ter pred dalajlamovo sliko prižigali dišeče palčke in molili za njegovo dobro zdravje. Imeti njegov portret na zidu je kaznivo in je izenačeno s separatistično subverzijo.
Tenzin Gjatso, ki mu uradni Peking, odkar je po neuspelem uporu Tibetancev proti kitajski vladi leta 1959 pobegnil, ne dovoli vrnitve v Tibet, bo svoj jubilej praznoval tam, kjer ga imajo radi. V ponedeljek bo na Kalifornijski univerzi predaval o podnebnih spremembah. S tem pozivom človeštvu, da svojo modrost, vizijo in izkušnje uporabi za reševanje planeta, se bo pridružil prizadevanjem papeža Frančiška.
Američani pa bodo pri praznovanju dalajlamovega rojstnega dne pretiravali še bolj kot po navadi. Tako bo menih, ki je vse življenje zavračal izzive tuzemskega hedonizma, dobil štirinadstropno torto iz vanilije, švicarske maslene kreme, svežih jagod ter 500 na roko oblikovanih sončnic in vrtnic iz marcipana, med katerimi se skriva številka 80, okrašena s tankim listom iz 24-karatnega zlata.
V Honda Centru v Anaheimu so že pričakali dalajlamov rojstni dan. Dogodka se je udeležilo najmanj 15.000 ljudi. A glede na to, da lamaistični poglavar že vse življenje za zajtrk jé ječmenovo kašo, za kosilo vegetarijanske jedi in sploh ne večerja, so njegovi spremljevalci skeptični, ali bo torto sploh pokusil. Še toliko bolj, ker je žolč njegova šibka točka. Poleg tega je osrednje sporočilo tega praznovanja, »naj Tenzin Gjatso živi čim dlje«. Ko bo umrl, bo namreč Tibet zajela največja negotovost po njegovi »mirni osvoboditvi« leta 1951, ko je Mao Zedongova vojska vkorakala na »streho sveta«.
Povod za razmislek
Ne glede na dalajlamove trditve, da so mu zdravniki napovedali še 20 let zdravega življenja (pod pogojem, da se vzdrži torte in podobnih daril), pa je 80. rojstni dan duhovnega poglavarja Tibetancev neizogibno povod za razmislek, kaj bo sledilo po njegovi smrti.
Pomembno se je zavedati, da se je celotni preobrat v razmerju moči na azijski celini, ki smo mu priča zadnja leta, začel prav leta 1951, ko je Kitajska »integrirala« Tibet. Tako je za tretjino povečala svoje kopno ozemlje in temeljito spremenila azijsko geostrateško podobo, pravi Brahma Chellaney, profesor strateških študij v Centru za politične raziskave v New Delhiju.
Medtem ko oboževalci nasmejanega meniha in njegove modrosti slavijo rojstnodnevni jubilej, pa Chellaney zatrjuje, da je pomembnejša 50. obletnica ustanovitve Avtonomne pokrajine Tibet. Potem ko je vojska vkorakala na himalajsko planoto, kar je bila prva faza »integracije«, je bila leta 1965 ustanovljena administrativna enota, ki je pravzaprav okvir za odvzem kakršne koli avtonomije Tibetancem.
Tretja, zaključna faza pri zagotavljanju stalne vladavine Pekinga nad Tibetom je prevzem 437 let starega instituta dalajlame, česar se namerava Peking polastiti po smrti Tenzina Gjatsa. Partijski centralni komite je že oznanil, da bo nase prevzel proces iskanja njegove reinkarnacije ter da ne bodo sprejeli nikakršnega postopka, izvedenega zunaj kitajskih meja.
Reinkarnacija brez
Vsakič ko je v preteklosti dalajlama zapustil tuzemsko telo, so se na Tibetu zgodile velike politične drame. Lamaistični kleriki so se intrigantsko pulili za svoje interese, otrok, ki je bil reinkarnacija verskega poglavarja, pa je bil pri vladanju nemočen in ni bil zmožen vladati s trdo roko. Zato je čas dalajlamove smrti zelo občutljivo obdobje vakuuma oblasti, na katero se pripravljajo tako kitajski partijski voditelji kakor tudi tibetanski secesionistični radikalci in vsi, ki ob 80. rojstnem dnevu molijo za dolgo življenje Tenzina Gjatsa.
Osebno pa ima dalajlama samo eno rojstnodnevno željo: mir na svetu. V nekem intervjuju je priznal, da se mu srce najbolj lomi takrat, ko gleda, kako je človeštvo razdeljeno zaradi verske pripadnosti, čeprav »ima vsaka vera isti cilj, in sicer srečo, ljubezen in mir«. Dalajlama je povedal, da je vse, kar si želi, sočutje. Ljudje morajo namreč spoznati, da so rojeni enaki, kot ljudje, ki si vsi enako želijo, da bi bili srečni.
Majhna želja, ki jo je težko izpolniti. Prav gotovo je laže podariti štirinadstropno torto.