Danilo Türk tone v Zalivu želv

Pred odločilnim krogom: Preveč zadržana taktika morda kriva za padec podpore.

Objavljeno
31. avgust 2016 09.26
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – V tretjem glasovanju je največ podpore še tretjič dobil Portugalec António Guterres. Danilo Türk je zdrsnil v ozadje, presenetil pa je slovaški zunanji minister Miroslav Lajčák z vzponom na drugo mesto.

V kakšni drugi organizaciji bi tri zaporedna in prepričljiva prva mesta pomenila, da bo nekdanji portugalski premier postal novi generalni sekretar. Toda Združeni narodi niso središče demokracije, temveč birokratska ustanova, ki išče najmanjši skupni imenovalec interesov velikih. Guterres je izgubil glas podpore in dobil en glas več proti kandidaturi (enajst za, trije proti in en nevtralen), toda če držijo neuradna ugibanja, da mu nasproti stoji stalna članica Rusija, potem je njegova kandidatura na majavih nogah.

Moskva ima kot stalna članica možnost veta, glavno vprašanje pa je, ali je njeno (domnevno) nasprotovanje vsebinsko ali le taktične narave in ga bo umaknila v zameno za izpolnitev svojih interesov. Zato nekateri diplomatski krogi nenaden vzpon Lajčáka, ki je v manj kot mesecu večino nevtralnih mnenj spremenil v podporo, nasprotujejo pa mu tri države, vidijo kot morebitnega kompromisnega kandidata, ki bi ustregel željam na obeh straneh, ki še vedno igrata odločilno vlogo, ZDA in Rusiji.

Pomen lobiranja

Po drugi strani je Lajčák podobno kot nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić, ki je zdaj s tretjim mestom ostal pri vrhu, precej lobiral za svojo kandidaturo in pridno obiskoval prestolnice vplivnih držav. Podobno aktiven je Guterres, ki je podporo iskal celo v Indiji, za sabo pa ima desetletno vodenje urada Združenih narodov za begunce. Tudi Danilo Türk se lahko pohvali z dolgoletno kariero v svetovni organizaciji, toda v nasprotju z drugimi je nabral precej manj lobističnih kilometrov. Prejšnji teden je prišel v New York, toda počitniško prazno mesto ni bilo pravo prizorišče za zbiranje podpore. Po prvem glasovanju, ko je bil z enajstimi glasovi podpore (in dvema proti) tik za Portugalcem, so ga razglasili za nepričakovanega favorita. Toda v ponedeljek se je nadaljevalo upadanje podpre, zanj se je izreklo le še pet članic varnostnega sveta (v drugem krogu sedem), nadaljnje vztrajanje v tekmi pa mu odsvetuje že šest držav (v drugem krogu pet). Povečuje se tudi število neopredeljenih, z dveh na tri in v ponedeljek na štiri. Seveda ni še ničesar izgubljenega, kaj šele odločenega, Lajčák je bil v začetku avgusta povsem pri dnu, pa mu je uspel hiter preobrat. Türk mora ustaviti trend padanja podpore in skupaj s slovensko diplomacijo bolje predstaviti svojo kandidaturo.

Počasno odpadanje

Sedanji trije krogi tako imenovanega slamnatega glasovanja so bili bolj kot izbiranju namenjeni izločanju kandidatov, ki so vzbudili najmanj zanimanja. Za nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić se je po dveh slabih rezultatih poslovil tudi zunanji minister Črne gore Igor Lukšić. Pred podobno odločitvijo je verjetno Natalia Gherman iz Moldavije, ki je že tretjič pri dnu, tja je padla tudi kostariška diplomatka Christiana Figueres. Nekdanja premierka Nove Zelandije Helen Clark je že po drugem krogu napovedala premislek o svojem položaju, tudi v tretje pa je znova pristala v ozadju, tik pred Türkom. Podpora kopni tudi argentinski zunanji ministrici Susani Malcorra, ki velja za favoritko ZDA, Rusija navija za Bolgarko Irino Bokovo, dolgoletno direktorico Unesca, ki pa naj bi zbujala pomisleke Washingtona. Tako je vse manj verjetno, da bi Združene narode prvič vodila ženska.

Pravo sliko dogajanja v palači nad Zalivom želv bo dalo glasovanje, v katerem peterica s pravico veta uporabila lističe različnih barv. Predvsem Moskva menda želi čim prej položiti karte na mizo. Naslednji krog naj bi bil sredi prihodnjega meseca. Takrat bo jasno, kaj si lahko obeta slovenski kandidat. Na slovenskem stalnem predstavništvu OZN pravijo, da jim veliko kolegov izraža začudenje nad slabšim rezultatom Türka in načeloma podpirajo njegovo kandidaturo. Toda če se bo čez okoli dva tedna ob njegovem imenu nabralo preveč rdečih lističev (stalnih članic), bo to končalo sanje o Slovencu na vrhu svetovne organizacije.