Tiskane izdaje
Ljubljana – Novo razkritje projekta Panamski dokumenti je tokrat usmerjeno v Afriko. Podjetniki in korumpirani uradniki z vse celine uporabljajo davčne oaze, v katerih skrivajo svoje dobičke in podkupnine, kažejo včeraj objavljeni dokumenti odvetniške pisarne Mossack Fonseca iz Paname.
Dokumenti razkrivajo, da so v poslovanje z davčnimi oazami zgolj v Nigeriji vpleteni trije ministri, številni visoki uslužbenci nacionalnega naftnega podjetja in dva nekdanja guvernerja. Nekatere so pristojna sodišča že obsodila. V sumljive davčna posle in operacije so vpletene politično-ekonomske elite skoraj celotne stare celine. Pa naj gre za lastnike rudnikov diamantov v Sierri Leone do podjetij, ki organizirajo safarije v Keniji in Zimbabveju.
Celina skrivnosti: odigrajte spletno igro o Afriki in davčnih oazah (v angleškem jeziku)
Križišče nezakonitih
V lobiju tega hotela se je Badjaoui srečeval s predstavniki alžirske vlade in direktorji Saipema, italijanskega plinskega giganta. Dobili so se – tako priča italijanskega tožilstva –, da bi se dogovorili za približno 275 milijonov dolarjev podkupnin. Te naj bi Saipemu »olajšale« pridobivanje več kot deset milijard dolarjev vrednega posla, ki bi z naftovodi in plinovodi povezal severnoafriško puščavo s sredozemskim morjem.
Bedjaiu je pri podkupovanju uporabljal sistem davčnih oaz, s katerim se je želel izogniti organom pregona. Dvanajst teh podjetij je ustanovila Mossack Fonseca, odvetniška pisarna iz Paname, ki se je pred meseci znašla v osrčju škandala, ko je na dan prišlo več tisoč dokumentov, ki so, s pomočjo Mednardnega konzorcija preiskovalnih novinarjev – ICIJ in njihovih medijskih partnerev – razkrili sporne prakse delovanja davčnih podjetij.
Italijanski organi pregona so eno od Badjaoujevih podjetij Minkle Consultants S.A označili kot »križišče nezakonitih denarnih tokov«, ki je služilo prekanaliziranju več milijonov dolarjev od podizvajalcev do končnih prejemnikov, katerih identiteto še vedno preiskujejo. Preiskovalci sumijo, da je eno teh podjetij zgolj članom družine alžirskega ministra za energijo nakazalo 15 milijonov dolarjev.
Panamsko podjetje
Obseg teh praks je še bolj nedvoumen, če pogledamo na zemljevid. Mossack Fonseca je sodelovala s podjetji iz kar 44 od 54 afriških držav. Veliko teh držav obvladujejo lokalne politične elite, njihovi sorodniki in poslovni partnerji.
Italijansko energetsko podjetje Saipem je v odzivu za ICIJ odgovorilo, da »v celoti« sodelujejo s priskovalci in da so že izvedli »obsežna menedžerska in administrativna prestrukturiranja«. Zunanji revizorji so že pregledali poslovanje podjetja, a v pregledanem gradivu niso našli dokazov, da je Saipem alžirskim uradnikom plačeval podkupnine, pravijo v podjetju. Kljub temu je alžirsko sodišče februarja letos Saipem spoznalo za krivega prevare, pranja denarja in korupcije pri pridobivanju poslov z alžirsko naftno družbo Sonatrach. Proti Bedjaouiju je vloženih več obtožnic. V njih ga bremenijo, da je v korist alžirskih uradnikov napihoval vrednosti poslov, k temu pa je dodal tudi svoj standardni delež, zaradi katerega je dobil vzdevek Gospod treh procentov.
Bedjaoui – Gospod treh procentov
Bedjaoui, nečak nekdanjega alžirskega ministra za zunanje zadeve, zdaj živi v Dubaju. Vso krivdo seveda zavrača. Njegovi odvetniki vztrajajo, da ta 30-letnik nikoli ne bi mogel imeti dovolj velikega vpliva na alžirsko elito, da bi organiziral tako obsežno operacijo podkupovanja. A podatki govorijo drugače.
Alžirija je leta 2005 liberalizirala svoj energetski sektor, s čimer je želela povezati svoje bogate plinske zaloge v notranjosti države s sredozemsko obalo in naprej z Evropo. Saipem je iz tega posla izšel kot veliki zmagovalec. To italijansko podjetje, ki se označuje »za enega svetovnih voditeljev« na področju črpanja plina in gradnje plinovodov, je med letoma 2006 in 2009 prejelo kar sedem poslov za gradnjo več sto kilometrov cevi za plin in nafto, prek katerih bi lahko prepeljali 100.000 sodčkov nafte na dan.
Mossack Fonseca je z Bedjaouijem, njegovimi šestimi sorodniki, prijatelji in partnerji sodelovala 11 let. Bedjaouiju so pri njegovem »poslu« pomagali njegova žena, svak, sorodniki, zaposleni v posemeznih ministrstvih, zaposleni na alžirskem državnem naftnem podjetju in menedžer podjetja Saipem v Alžiriji. Ključna točka obtožnice je eno od Bedjaouijevih podjetij – Collingdale Consultants Inc. –, prek katerega so domnevno nakazali 15 milijonov dolarjev za potrebe sodelavcev in družine Čekiba Kelila, alžirskega ministra za energije med letoma 1999 in 2010. Bedjaoui je pri postavljanju mreže davčnih oaz izbiral predvsem države z zelo netransparentno lastniško zakonodajo, sledi pa je še dodatno brisal s tem, da je denar nakazoval prek vsaj 16 bančnih računov iz državo in mest, kot so Alžirija, Singapur, London, Hongkong, Švica in Libanon.
Primer podkupovanja, izogibanja plačevanju davkov, korupcije in kriminala Saipem-Sonatrach kaže na vzorec afriških držav, ki so izjemno bogate s surovanami, obenem pa iz njih v davčne oaze ponikne največ denarja.
Alžirija, ki nadzoruje druge največje zaloge zemeljskega plina na planetu, je tako med letoma 2004 in 2013 vsako leto »izgubila« približno 1,5 milijarde dolarjev. Celotna Afrika pa po podatkih Združenih narodov na takšen način vsako leto izgubi najmanj 50 milijard dolarjev.
