Tiskane izdaje
Neko jutro sredi leta 2014, še preden je poletno sonce doseglo svojo najvišjo točko na nebu, sta starejša moška sedela na plastičnih stolih v sirskem mestu Alep, se tiho pogovarjala in srkala črno kavo. Sabri Vahid Asfur je pred svojo stojnico s hrano v družbi prijatelja Abuja Jasina opazoval sosede, ki so hiteli po opravkih.
Nenadoma so okoli njiju začele padati bombe, po zraku so začele leteti opeke in smeti. Čez nekaj sekund so eksplodirali in na vse strani so poleteli kosi šrapnelov - žebljev in kovinskih palic. Grobo izdelane bombe iz sodov so bile narejene tako, da so čim bolj poškodovale ljudi.
Ko se je dim polegel, je Asfur pogledal proti Abuju Jasinu. »Ko sem spet lahko videl okoli sebe, sem pogledal prijatelja in zagledal razmesarjeno truplo,« se spominja Asfur. »Bil je v zadnjih vzdihljajih.«
Napad je bil eden od več sto letalskih bombnih napadov, ki jih je režim sirskega predsednika Bašarja al Asada izvedel med šestletno državljansko vojno in v njih ubil več tisoč svojih ljudi. Smrtonosni letalski napadi ne bi bili mogoči, trdi ameriška vlada, brez omrežja podjetij, ki so se izogibala mednarodnim embargom ter dobavljala nafto in zemeljski plin, zaradi katerih so vojaška letala sploh lahko poletela.
Tri podjetja, za katera ZDA domnevajo, da so pomagala dobavljati gorivo, so bila stranke globalne odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki je pomagala ustanavljati podjetja in vzdrževati podružnice s sedeži na Sejšelih, davčni oazi sredi Indijskega oceana.
Odvetniška družba je še naprej sodelovala vsaj z enim od teh tesno povezanih podjetij tudi po tem, ko je ameriška vlada uvrstila vsa tri na črni seznam, ker so podpirala sirski vojaški stroj - tako so se pridružila več deset drugim strankam Mossack Fonsece, proti katerim je urad za nadzor nad premoženjem v tujini (OFAC) na ameriškem finančnem ministrstvu uvedel sankcije.
Mossack Fonseca, ki ima sedež v Panami, pisarne pa po vsem svetu, je sodelovala z vsaj 33 posamezniki ali podjetji, ki so se uvrstili na seznam ameriškega urada OFAC. To so ugotovili Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev, nemški časopis Süddeutsche Zeitung in drugi medijski partnerji, potem ko so analizirali notranje dokumente družbe. V nekaterih primerih so posamezniki in podjetja nehali sodelovati z Mossack Fonseco, še preden so proti njim uvedli sankcije. V drugih primerih so bili ti subjekti dejavne stranke, ko so proti njim uvedli sankcije.
Medijski partnerji so pregledali več kot 11 milijonov dokumentov - elektronsko pošto, račune strank in finančne dokumente -, ki razkrivajo delovanje Mossack Fonsece od leta 1977 do decembra 2015. Dokumenti kažejo, da je Mossack Fonseca dolga leta služila denar tako, da je ustvarjala navidezna podjetja, ki so jih uporabljali domnevni financerji teroristov in vojnih zločincev na Bližnjem vzhodu; mamilarski kralji in kraljice iz Mehike, Gvatemale in Vzhodne Evrope; podporniki jedrskega oboroževanja v Iranu in Severni Koreji; ter trgovci z orožjem v Južni Afriki.
»Vse skupaj spominja na nekoga, ki si skoraj želi, da bi njegovo podjetje propadlo, saj sodeluje s tako številnimi grozljivimi ljudmi,« je povedal Jason Sharman, politolog na avstralski Griffithovi univerzi in soavtor prelomne raziskave o anonimnih podjetjih. »Pričakovali bi, da tudi če so bili cinični, bi vendarle morali imeti zadržke pri sodelovanju s poslovnimi subjekti, proti katerim so ZDA uvedle sankcije, in morali bi vedeti, da očitno ravnajo v nasprotju s pričakovanji ZDA.«
Mossack Fonseca zanika kakršne koli nepravilnosti. Njen tiskovni predstavnik je povedal omrežju ICIJ, da se družba zanaša na posrednike, denimo banke in druge odvetniške družbe, da preverijo ozadje strank, ki jih nato napotijo k Mossack Fonseci. Od teh posrednikov pričakujejo, da bodo obvestili družbo, »takoj ko bodo izvedeli, da je bila njihova stranka obsojena ali uvrščena na seznam subjektov, proti katerim so uvedene sankcije,« je povedal tiskovni predstavnik. »Poleg tega po svojih najboljših močeh izvajamo svoje postopke, s katerimi odkrivamo takšne posameznike.«
Čas, ki mora preteči, da nehamo zastopati neko podjetje, je različen na različnih sodnih območjih, je povedal tiskovni predstavnik, in ponekod oblast zahteva, da zastopnik ostane na svojem položaju, da ne bi oviral preiskave. Dodal je še, da Mossack Fonseca ni »nikoli zavestno dovolila, da bi naša podjetja uporabljali posamezniki s kakršnimi koli povezavami s Severno Korejo, Zimbabvejem, Sirijo in drugimi državami«, proti katerim so uvedene sankcije. Če bi odkrila, da je nevede zastopala podjetje, ki so ga uporabljali za nezakonite namene, je povedal, bi odvetniška družba sprejela »vse razumne ukrepe, ki so nam na voljo«, in z njimi obravnavala težavo.
Gorivo za vojno
Urad OFAC, ki je na ameriškem finančnem ministrstvu pristojen za sestavljanje črnih seznamov, je leta 2014 objavil več sankcij, zaradi katerih je bilo ameriškim državljanom prepovedano sodelovati s posamezniki in podjetji, ki so bili osumljeni podpiranja sirskega režima.
Eno od podjetij je bilo Pangates International Corporation Limited, specializirano za naftne izdelke, s sedežem v Združenih arabskih emiratih. Podjetje je bilo stranka Mossack Fonsece več kakor deset let. OFAC je dodal podjetje Pangates na svoj črni seznam julija 2014 in ga obtožil, da je dostavil sirski vladi tisoč ton »avgasa« oziroma letalskega bencina, ki ga potrebujejo vojaška letala. »Vsako sirsko vojaško letalo seveda uporablja avgas,« je povedal Nick de Larrinaga, urednik evropske izdaje revije Jane's Defence Weekly.
Pangates je del skupine Abdulkarim, velike sirske družbe s pisarnami v Damasku. OFAC je uvedel sankcije tudi proti drugima dvema strankama Mossack Fonsece z domnevnimi povezavami s skupino Abdulkarim ali z njenimi direktorji - proti podjetjema Maxima Middle East Trading Co. in Morgan Additives Manufacturing Co.
Poleg tega je uvedel sankcije proti sirskima državljanoma, poveznima s podjetjema. OFAC je ugotovil, da je Ahmad Barkavi generalni direktor podjetja Maxima Middle East Trading Co., Vael Abdulkarim pa izvršni direktor Pangatesa. Sporočil je, da je Vael Abdulkarim »poskrbel za več dobav nafte in letalskega bencina v Sirijo«. Po podatkih urada OFAC so se junija 2014 Pangates, Maxima in skupina Abdulkarim dogovarjali z rusko naftno in plinsko družbo o tem, da bi pridobili nafto, namenjeno sirskim vladnim rafinerijam.
Predstavnik podjetja Morgan Additives je omrežju ICIJ povedal, da je bila odločitev urada OFAC o uvrstitvi njegovega podjetja na črni seznam »napačna«. Barkavi je odstopil s položaja generalnega direktorja, še preden je OFAC uvrstil njegovo podjetje na črni seznam, Vael Abdulkarim pa je odstopil, ko so objavili sankcije, je povedal predstavnik. Morgan Additives trenutno ni v lasti Vaela Abdulkarima in ta ne nadzira podjetja, je dodal predstavnik podjetja. Nobeno drugo podjetje ali oseba, proti katerim so uvedli sankcije zaradi povezave s sirsko vojno, ni odgovorila na večkrat zastavljena vprašanja po elektronski pošti, redni pošti in telefonu.
Iz Podjetja Pangates so pred tem za medije povedali, da je podjetje res dostavilo nafto v Sirijo, vendar so trdili, da niso vedeli, kam jo bodo odpeljali in za kaj jo bodo uporabili. »Prodajamo nesirskim podjetjem, ki jih ni na seznamu podjetij, proti katerim so EU in ZDA uvedle sankcije,« so v podjetju izjavili za agencijo Reuters. »Ne vemo natančno, kdo je končni uporabnik goriva, vendar po naših podatkih izdelke uporabljajo za civilne humanitarne namene.«
Skrivni dokumenti razkrivajo, da je Pangates začel sodelovati z Mossack Fonseco leta 1999, ko je odvetniška družba ustanovila Pangatesovo podružnico na otoku Niue, državi v Tihem oceanu, kjer je imela Mossack Fonseca nekoč ekskluzivno pravico do ustanavljanja podjetij s sedežem v tujini.
Ko je oblast na otoku Niue onemogočila delovanje industrije registriranja podjetij s sedeži v davčnih oazah zaradi pritožb o pranju denarja, se je Pangates preselil na Samoo, leta 2012 pa na Sejšele. Podjetje je vrednost svojega premoženja ocenilo na 7,5 milijona dolarjev.
Devet mesecev po tem, ko so ZDA prvič uvedle sankcije proti Pangatesu, je družba Mossack Fonseca še vedno urejala dokumente podjetja in potrjevala, da ima podjetje sedež na Sejšelih in da dobro posluje. Pozneje je Mossack Fonseca pomagala Pangatesu zapreti pisarno na Sejšelih in mu poslala račun za 1100 dolarjev kot plačilo za to storitev. Podjetje Pangates je prosila, naj plača račun po spletu ali nakaže znesek na bančni račun Mossack Fonsece v New Yorku.
Mossack Fonseca vse do avgusta 2015 - več kakor leto dni po objavi sankcij proti Pangatesu - ni priznala, da so podjetje uvrstili na črni seznam, in je od dubajskih predstavnikov Pangatesa in bližnjevzhodne podružnice Maxime poskušala pridobiti podatke o lastništvu, račune za gospodinjske storitve ali druge informacije, ki bi potrjevali identiteto lastnikov. Avgusta 2015 je Mossack Fonseca vendarle sporočila upravnim organom na Sejšelih, da sta podjetji na mednarodnem seznamu sankcij.
Asadov bratranec
Dokumenti razkrivajo, da je Mossack Fonseca sodelovala tudi z Ramijem Mahlufom, bratrancem sirskega diktatorja Asada. Že leta 2008 so predstavniki ameriškega finančnega ministra označili Mahlufa za »sodelavca režima«, ki »pridobiva neprimerne koristi zaradi javne korupcije in podpira korupcijo sirskih režimskih uradnikov«. Finančno ministrstvo je zamrznilo Mahlufovo premoženje v ZDA in prepovedalo ameriškim podjetjem in posameznikom sodelovati z njim. Pozneje tega leta je ameriško finančno ministrstvo objavilo, da je uvrstilo na črni seznam nekaj njegovih podjetij, o objavi pa so mediji obširno poročali.
Mahluf je bil dolgoletna stranka Mossack Fonsece, vendar v tedanjih elektronskih sporočilih nihče ne omenja sankcij. To se je spremenilo leta 2010, ko so pristojni organi na Britanskih Deviških otokih zahtevali podatke o podjetju Drex Technologies S.A. - podjetju, ki je bilo v Mahlufovi lasti in ga je Mossack Fonseca ustanovila deset let pred tem. Zaposleni v Mossack Fonseci so iskali - in hitro našli - podatke, o katerih se je veliko govorilo že nekaj let, med drugim podatke o Mahlufovih političnih povezavah in domnevnem tihotapljenju.
Dokumenti razkrivajo, da je predstavnik Mossack Fonsece, pristojen za skladnost poslovanja s predpisi, takrat takoj hotel prenehati sodelovati z Mahlufom. Vendar se je eden od partnerjev v Mossack Fonseci temu uprl, ker je upal, da se družbi ne bo treba odpovedati poslom z njim. Ta partner, Chris Zollinger, je pisal sodelavcem, da je slišati »domneve (govorice), ne pa tudi dejstev, prav tako ni videti, da bi potekala kakršna koli preiskava ali da bi bila vložena obtožnica«. Opozoril je na neki zapis svojega sodelavca o pogovoru med Mossack Fonseco in britansko banko HSBC, ki je upravljala Mahlufove finance. Med pogovorom je banka zagotovila odvetniški družbi, da ženevska in londonska pisarna banke HSBC »vesta za g. Mahlufa in sta pripravljeni sodelovati z njim«. Če HSBC brez zadržkov sodeluje z njim, je dejal Zollinger, »mislim, da ga lahko tudi mi sprejmemo«.
Toda nazadnje se je strinjal, da nehajo sodelovati z Mahlufovim podjetjem, potem ko so ga začeli prepričevati njegovi sodelavci in ko so se začele množiti uradne preiskave Mahlufovega poslovnega imperija.
Zollinger je pred kratkim povedal časopisu Süddeutsche Zeitung: »Če pogledam v preteklost, ugotavljam, da je bil moj komentar v elektronskem sporočilu napačen in ga obžalujem.« Dodal je, da Mossack Fonseca kot registrirani zastopnik »ni mogla vplivati na transakcije ali poslovno dejavnost podjetja«, povezanega z Mahlufom.
Mahluf ni bil pripravljen komentirati teh trditev.
»To je nevarno!«
Mossack Fonseca je izbrala agresivnejši pristop pri podjetju Petropars Limited - podjetju, ki ga je nadzirala iranska vlada in proti kateremu je ameriško finančno ministrstvo leta 2010 uvedlo sankcije.
Petropars in Mossack Fonseca sta začela sodelovati leta 1998, skoraj 20 let po iranski revoluciji. Takrat je Mossack Fonseca ustanovila Petroparsovo podružnico na Britanskih Deviških otokih. Petropars je bil opazovalcem iranske politike znan kot posrednik med tujimi podjetji in iranskim ministrstvom za nafto. Podjetje je imelo pisarni v Dubaju in Londonu ter sodelovalo pri razvoju več milijard dolarjev vrednega iranskega nahajališča zemeljskega plina Južni Pars.
Tri leta pred začetkom sodelovanja Mossack Fonsece s Petroparsom je ameriški predsednik Bill Clinton govoril o tem, da Iran podpira terorizem in poskuša pridobiti orožje za množično uničevanje, zato je prepovedal Američanom sodelovati pri poslih, povezanih z iransko nafto. Mossack Fonsece ameriška prepoved ni zavezovala, zato je leta 1998 pomagala Petroparsu izdati delnice v naftni investicijski družbi s sedežem v Teheranu.
Na Petroparsove povezave z iransko vlado se je začelo opozarjati že leta 2001, ko so iranske oblasti preiskovale in nato obtožile člane upravnega odbora podjetja »nepravilnosti« pri sklepanju dobičkonosnih pogodb o zemeljskem plinu. Leta 2002 je novica prišla na časopisne strani v Economistu in New York Timesu.
Zaradi domnev o korupciji so od leta 2001 »vsi slišali za podjetje Petropars«, pravi politolog Paasha Mahdavi z Univerze v Georgetownu. »Pa tudi preden so se pojavile vse te domneve, ne bi bilo težko ugotoviti, da je to podjetje, v katerem imajo vsaj večinski delež vladni uradniki.«
Petropars je ostal stranka Mossack Fonsece do leta 2010, ko je eden od ustanoviteljev družbe, Jürgen Mossack, izvedel, da je bil poštni naslov njegove družbe na Britanskih Deviških otokih označen kot naslov podjetja Petropars na črnem seznamu urada OFAC. Marcia DaCosta, uslužbenka družbe v pisarni na Britanskih Deviških otokih, je po internetnem preverjanju predlagala, naj se družba odpove Petroparsu.
»To je odločitev, ki je morda 12 let prepozna,« je dodala druga uslužbenka, Daphne Durand, »vendar jo je treba sprejeti v sedanjih okoliščinah.« Ustanovitelja družbe - Mossack in Ramon Fonseca - sta se strinjala.
»To je nevarno!« je Mossack zapisal po elektronski pošti. »Vsi vedo, da je OZN uvedla sankcije proti Iranu in prav gotovo nočemo poslovati z režimi in posamezniki iz takšnih krajev! Ne zaradi urada OFAC, ampak zaradi načelnih razlogov. Vsi, ki so imeli kadar koli in na kateri koli ravni kaj opraviti s tem podjetjem, bi morali takoj spoznati, da so imena, povezana z njim, iranska. Takoj bi se morali ustaviti.«
Družba je nehala delovati kot registrirani zastopnik Petroparsa oktobra 2010. Mossack je dolžil londonsko pisarno, ki je urejala Petroparsove dokumente in bi morala opraviti nekaj, čemur finančna industrija pravi »skrben pregled« - morala bi preveriti identiteto stranke in se prepričati, ali ni stranka vpletena v sporne dejavnosti.
»Zdi se, da britanska podružnica Mossack Fonsece ne opravlja dovolj skrbnih pregledov (ali pa jih sploh ne opravlja),« je povedal Mossack.
Na začetku letošnjega leta je bil sklenjen sporazum, zaradi katerega so bile odpravljene gospodarske sankcije proti Iranu v zameno za to, da se bo Iran odpovedal ključnim delom svojega jedrskega programa, zato so ZDA umaknile Petropars in druga iranska naftna podjetja s črnega seznama urada OFAC.
Podjetja, ki jih obdržijo
Dokumenti razkrivajo, da je družba Mossack Fonseca v notranji komunikaciji sicer večkrat priznala, da njen obstoječi sistem pregledov in zagotavljanja ustreznega delovanja ni uspešen, vendar se vse do julija 2015 ni odločila uvesti natančnih ukrepov, s katerimi bi izpolnjevala določila sankcij urada OFAC.
»Globalna podjetja, ki ne upoštevajo ustreznih sistemov, s katerimi zagotavljajo skladnost poslovanja z zakoni, omogočajo terorističnim organizacijam, mamilarskim kartelom in trgovcem z belim blagom, da še naprej delujejo ter izvajajo nezakonita in škodljiva dejanja,« je povedal Eric Lorber, višji sodelavec v družbi Financial Integrity Network, ki svetuje finančnim ustanovam pri izpolnjevanju določil urada OFAC. »Med letoma 2005 in 2007 bi morale biti vse globalne družbe, zlasti tiste, ki poslujejo z ZDA, še posebej pozorne. Ravno takrat je OFAC zelo glasno opozarjal ves svet.«
»To je podobno računovodstvu Al Caponeja - podjetju, ki se je očitno odločilo služiti malopridnim režimom,« je povedal Emanuele Ottolenghi, višji svetovalec pri Fundaciji za obrambo demokracij v Washingtonu. Ottolenghi ni komentiral Mossack Fonsece, ki ni bila niti omenjena v času pogovora z njim, ampak je komentiral opis njenega ravnanja.
Tiskovna predstavnica urada OFAC ni hotela komentirati tega članka. Dejala je, da v uradu OFAC ne govorijo o trenutnih ali prihodnjih preiskavah.
Leta 2012 je družba - več let po tem, ko je imela Mossack Fonseca prve stike s podjetji na črnem seznamu - opravila revizijo svoje londonske pisarne. V končnem poročilu je bilo ugotovljeno, da britanska pisarna »ni imela vnaprej pripravljenega nobenega postopka« za to, kako se vesti do tveganih politikov, njihovih družinskih članov in sodelavcev, poleg tega »ne išče podatkov z iskalniki«, da bi tako preverila morebitne stranke.
Z revizijo pisarn družbe Mossack Fonseca v Singapurju, na Tajskem, v Braziliji in Dubaju so ugotovili, da pisarne slabo hranijo dokumente, slabo opravljajo postopke preverjanja in imajo na voljo slabe postopke za to, kako ravnati s politiki, njihovimi družinskimi člani in prijatelji. Vse pisarne so se slabo izkazale po vseh merilih za opravljanje svojega dela in bile ocenjene z ocenami »nezadostno« ali »veliko je še mogoče izboljšati«, kar je pomenilo, da so »resno neučinkovite« ali da poslujejo z »nekaterimi pomanjkljivostmi«.
Dubajska pisarna, ki je zastopala Pangates in druga podjetja, ki so se znašla na črnem seznamu, ker so pomagala vzdrževati sirsko vojno v zraku, je bila ocenjena z »nezadostno« po vseh merilih. Nihče se ni lotil osnovnega internetnega iskanja, da bi preveril podatke o strankah, je pisalo v poročilu o reviziji.
Leta 2009, denimo, je družba med notranjim sporazumevanjem priznala, da ima na voljo nepopolne dokumente o podjetju, proti kateremu so pozneje uvedli sankcije, ker je »upravljalo več milijonov dolarjev vredne transakcije, s katerimi je pomagalo severnokorejskemu režimu izvajati destabilizacijske dejavnosti«.
Leta 2009 se je Mossack Fonseca odločila, da ne bo več sodelovala z zimbabvejskim poslovnežem Johnom Bredenkampom. Bredenkampa, ki se je začel pojavljati v dokumentih družbe po letu 1997, je skupina strokovnjakov OZN leta 2002 opisala kot »izkušenega poslovneža, ki je ustanavljal skrivna podjetja in izvajal dejavnosti, s katerimi se je izognil izpolnjevanju sankcij«. Leta 2008, več mesecev preden je Mossack Fonseca prekinila stike z njim, je urad OFAC proti njemu uvedel sankcije, ker je bil menda »zaupnik« zimbabvejskega diktatorja Roberta Mugabeja in »dobro znan Mugabejev sodelavec«.
Bredenkamp ni bil pripravljen komentirati teh trditev, vendar je dosledno zanikal obtožbe proti njemu in njegovim podjetjem, poleg tega je zanikal, da bi kdaj podpiral predsednika Mugabeja. Leta 2012 se je Bredenkamp uspešno izognil sankcijam, ki jih je Evropska unija uvedla proti njemu in njegovim podjetjem.
Podjetje Tremalt Limited je kupilo opremo, namenjeno vojski, v Demokratični republiki Kongo, so domnevali Združeni narodi. Minilo je sedem let, preden je uslužbenec Mossack Fonsece poročal znotraj družbe, da je med spletnim iskanjem ugotovil, da o nekem drugem podjetju, o katerem je odvetniška družba trdila, da ga ima v lasti Bredenkamp, »domnevajo, da je vpleteno v več poslov s trgovino z orožjem«.
Poleg tega dokumenti razkrivajo, da je aprila 2011 Mossack Fonseca izvedela, da je urad OFAC obtožil financerje Hezbolaha - bližnjevzhodne teroristične skupine, ki je uporabljala otroke vojake in izstreljevala rakete na naseljena območja -, da uporabljajo navidezno podjetje družbe Mossack Fonseca. Podjetje je bilo menda del »omrežja, povezanega s terorizmom«, je zapisala Sandra de Cornejo, ki je bila v odvetniški družbi pristojna za skladnost poslovanja z zakonom. Mossack Fonseca je potrebovala nekaj mesecev, da je opazila ugotovitev urada OFAC. Stike s podjetjem Ovlas Trading S.A. je prekinila maja 2011.
»Ne morem razumeti, zakaj ni nihče med prvotnim skrbnim pregledom takoj opazil teh zadev!« je Jürgen Mossack grajal sodelace v elektronski pošti. »Postopek skrbnega pregleda je očitno pomanjkljiv.«
Odvetniki, ki so zastopali Ovlas Trading, so povedali, da so podjetje s sedežem na Britanskih Deviških otokih ustanovili, da bi prihranili pri plačilu davkov za uvoz in izvoz hrane. Podjetje »ni veliko poslovalo«, so povedali odvetniki.
»Ovlas s sedežem na Britanskih Deviških otokih nikoli ni bil vpleten v pranje denarja, financiranje teroristov, trgovino z mamili ali druge nezakonite dejavnosti,« so povedali odvetniki podjetja.
Velika mednarodna računovodska družba je temeljito pregledala poslovanje Ovlasa, so povedali odvetniki, in ni našla »nobenih dokazov« za nobeno dejavnost, ki jo je omenjalo ameriško finančno ministrstvo. Lastnik podjetja je »javno izjavil, da ni nikoli bil in ni podpornik Hezbolaha«, zato si še vedno prizadeva, da bi odpravili sankcije proti njegovemu podjetju.
Mossack Fonseca je pred letom 2015 imela pripravljene smernice za to, kako ravnati v primeru sankcij, med drugim je imela na voljo matriko tveganj, ki je vsebovala seznam držav, ki bi se jim bilo treba izogibati, in držav pod embargom, pa tudi »črni seznam Mossfon« z navedenimi državami, na katere je treba biti posebej pozoren.
Toda dokumenti razkrivajo, da vodstvo Mossack Fonsece ni upoštevalo priporočil o tem, naj družba uvede strožje ukrepe glede preverjanja podatkov urada OFAC. Leta 2010 je strokovnjakinja za zagotavljanje skladnosti poslovanja z zakonom Marcia DaCosta v odgovor na polom, povezan s podjetjem Petropars, predlagala, da »potrebujemo podroben pravilnik, ki bi zagotavljal skladnost poslovanja z zakonom pri obravnavanju držav in posameznikov, proti katerim so uvedene sankcije«.
V dokumentu iz leta 2015 je Mossack Fonseca omenjala »pred kratkim sprejete spremembe v naši organizaciji« in pri »zadevah, povezanih z zakonodajo«, ter napovedala, da bo nehala sodelovati s 35 domnevno tveganimi podjetji, »takoj ko bo mogoče«. Med njimi so bila podjetja, ki so domnevno trgovala z nafto v Belorusiji in Rusiji ter z mobilnimi telefoni, sokom, paradižnikovo mezgo in sirom na Bližnjem vzhodu, poslovala z investicijskimi družbami v Ugandi in Gvineji, se ukvarjala z ladijskim prometom v zahodni Afriki ter trgovala z nepremičninami v Libanonu in Zimbabveju. Mossack Fonseca ne bo zastopala podjetij, ki poslujejo v državah s seznama urada OFAC, denimo v Sudanu in Južnem Sudanu, in bo previdnejša v drugih državah, za katere veljajo omejene sankcije, je pisalo v dokumentu.
Številni strokovnjaki za podjetja s sedeži v davčnih oazah so povedali, da pristojni organi, ki uveljavljajo sankcije v ZDA in drugod, niso bili dovolj pozorni na posrednike v davčnih oazah, kakršna je družba Mossack Fonseca, čeprav so ti izjemno pomembni pri ustvarjanju podjetij, ki omogočajo nezakonite dejavnosti.
Delno se to dogaja zato, ker ni na voljo dovolj sredstev za preiskavo posameznih primerov, menijo strokovnjaki, nam je povedal Daniel Reeves, nekdanji glavni preiskovalec ameriške davčne uprave, pristojen za projekte za zagotavljanje zakonitega poslovanja podjetij, ki imajo sedeže v davčnih oazah.
Vendar se razmere lahko spremenijo, je dejal Reeves.
»Nekoč se ljudje niso lotevali bank, ampak so se hoteli lotiti njihovih strank,« je opozoril. Potem so na podlagi preiskav, med katerimi so preiskovali banke, kakršni sta HSBC in UBS, izrekli zgodovinsko visoke kazni in jih kaznovali, ker so delovale v imenu kriminalcev, ljudi, ki so se poskušali izogniti sankcijam, in davčnih utajevalcev. »Torej bi zdaj lahko prišli na vrsto ponudniki storitev za podjetja,« je povedal.
***
Avtorja: Will Fitzgibbon in Martha M. Hamilton
Soavtor: Frederik Obermaier
