Tiskane izdaje
V novih časih Donalda Trumpa so komunikacije z mediji spontani dogodki, saj se lahko zgodi, da novinarjem pozvoni telefon in je na drugi strani predsednik države, ki jih povabi v Belo hišo. V dobrem tednu je opravil ducat pogovorov, kar je menda povzročilo hudo kri v večkrat prezrti piarovski sekciji, tiskovni predstavnik Sean Spicer pa naj bi bil nekaj dni ves iz sebe od jeze, ko je izvedel, da je na pogovor z njegovim šefom prišel tudi novinar, s katerim ni v najboljših odnosih. Vendar prepirov v Beli hiši ne razkrivajo lažnivi mediji, ampak do vlade veliko bolj razumevajoč konservativni dnevnik Wall Street Journal. Spicerjevo delo že tako ni lahko, saj mora nenehno dajati smisel in kontekst prebliskom ameriškega vrhovnega poveljnika.
Ta je konec marca sprožil burne odzive z namigom, da bi lahko z zaostreno zakonodajo o klevetanju nadeli nagobčnike medijem. Vodja njegovega osebja Reince Priebus je v nedeljo znova razpihal žerjavico z besedami, da preučujejo morebitne spremembe v to smer in da »morajo biti časopisi in tiskovne agencije bolj odgovorni pri poročanju o novicah«. Težavne odnose z mediji je poudarila sobotna večerja dopisnikov iz Bele hiše, saj je Trump prekinil dolgoletno tradicijo in se je ni udeležil. »Prireditev slavi prvi amandma ustave in svobodo govora ... Predsednik ni prišel, ker Donaldu Trumpu ni mar za svobodo govora,« je poudaril gostitelj, komik Hasan Minhaj.
Presukani poraz
Trumpu je mar le javna podoba, zato je z medijsko ofenzivo v zadnjih dneh poskusil preseči opise bojev med »nacionalisti« in »globalisti« v vladi, pomiriti zmedo podpornikov ob vrsti ostrih zasukov svojih stališč ter pritisniti na kongres, naj pomaga doseči cilje Bele hiše. A kot vedno pri njegovih političnih improvizacijah se ni izšlo po pričakovanjih. V pogovoru s slovitim voditeljem TV mreže CBS Johnom Dickersonom (med drugim mu je vrgel v obraz oznako lažnivega novinarja) je ponovil neutemeljene (in večkrat zavržene) obtožbe, da naj bi mu predhodnik Barack Obama ukazal prisluškovati. Ko je Dickerson začel vrtati vanj, naj pojasni svoja stališča, je na hitro prekinil pogovor, sedel za predsedniško mizo in na videz vneto prebiral dokumente na njej.
Podobne težave ima vlada pri pojasnjevanju, zakaj je 1100 milijard dolarjev vreden proračunski dogovor, s katerim so kongresniki podaljšali financiranje zvezne vlade, uspeh za Belo hišo. Demokrati so namreč med drugim ohranili zvezna sredstva za zdravstveno reformo Obamacare in organizacijo Planned Parenthood, ki v okviru skrbi za zdravje žensk opravlja tudi prekinitve nosečnosti, hkrati pa preprečili vključitev denarja za gradnjo slovitega Trumpovega zidu na meji z Mehiko. Ko je direktor urada za proračun Mick Mulvaney na hitro sklical telefonsko konferenco z novinarji, je nekdo med posvetovanjem pred odgovorom na vprašanje pozabil izključiti mikrofon in novinarji so lahko slišali Mulvaneyjevo vzdihovanje, da »bo tale stvar katastrofa«.
Donaldu Trumpu se je ob domačih težavah zapletalo tudi pri diplomaciji. Telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom je minil gladko (razen zbadanja, da ga je poklical šef iz Moskve). Presenetil je z izjavo, da je pripravljen na srečanje s severnokorejskim diktatorjem Kim Džong Unom, val ogorčenja pa sprožil z vabilom spornemu filipinskemu predsedniku Rodrigu Duterteju. Foto AFP
Trump je poskusil urediti stvari prek svojega najljubšega ozvočenja, twitterja, a je le prilil olja na ogenj. Po njegovih besedah je dogovor posledica tega, da zanj potrebujejo 60 glasov v senatu, zato morajo prihodnje leto izvoliti še osem republikanskih senatorjev (od 100 sedežev je 52 v rokah desnice) ali pa spremeniti pravila, da lahko tudi zakone o finančni porabi sprejemajo z navadno večino. Za dobro mero je dodal, da »država septembra potrebuje dobro ustavitev dela vlade, da bomo popravili zmešnjavo«. To je še en mejnik v ameriški moderni zgodovini, da predsednik sam poziva k zaustavitvi dela vlade, ki jo vodi.
Upor zmernejših
To ni bilo edino sporočilo Bele hiše, ki je osupnilo tudi desnico. Godrnjanje je sprožila tudi Trumpova napoved v seriji intervjujev, da naj bi še ta teden glasovali o novi zdravstveni reformi in tako razgradili Obamacare. Dodal je, da je po njegovi osebni zahtevi republikanski predlog novega zdravstvenega sistema ohranil pravilo, po katerem zavarovalnice pri sklepanju zavarovanj ne smejo diskriminirati ljudi z obstoječimi zdravstvenimi težavami. To ni ravno skladno s predlogom. Kot je nerodno pojasnil republikanski kongresnik Mo Brooks, ta omogoča »zaračunavanje višjih premij ljudem z višjimi zdravstvenimi stroški ..., kar omogoča nižje stroške tistim, ki živijo zdravo in skrbijo za zdravo telo«.
Vplivni republikanski poslanec Fred Upton je razglasil svoje nasprotovanje predlogu vodstva stranke. Uptonova odločitev bo zelo verjetno pritegnila še kakšnega zmernejšega člana desnice, ki si ne želijo nakopati jeze volivcev, zato se republikanskemu vodstvu, ujetemu med skrajnim konservativnim in zmernim krilom, obeta že tretji zaporedni poraz pri poskusu razgradnje zdravstvenega sistema Baracka Obame, kar je bila njihova osrednja predvolilna napoved. Upor zmernega krila pa napoveduje težave tudi pri drugih večjih ciljih, kot je reforma davčnega sistema.
