Desnica je prevzela oblast v ameriškem kongresu

Sobivanje demokratskega predsednika in republikanskega kongresa se je začelo z napovedjo prvega veta.

Objavljeno
06. januar 2015 22.28
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Ameriški predsednik Barack Obama se je v nedeljo vrnil s počitnic na Havajih in se soočil z novim političnim obrazom Washingtona, kongresom, v katerem ima desnica večino v obeh domovih. Bela hiša in kongresniki, ki so danes začeli delati, obljubljajo, da bodo sodelovali, toda bolj verjetna se zdi napoved, da državo čakata dve leti politične ohromljenosti.

Po šestih letih sobivanja so razlike med predsednikom Barackom Obamo in kongresnimi republikanci jasno zakoličene, desnica si želi zaustaviti predsednikovo reformo zdravstvenega zavarovanja, ki je ZDA približala obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, ter nasprotuje njegovim prizadevanjem za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. S stisnjenimi zobmi je konec leta sprejela tudi odpustke Bele hiše za milijone nedokumentiranih priseljencev v državi.

Po drugi strani Obama nasprotuje načrtom republikancev, da bi posegli v socialni sistem države, od zamisli do dokončne privatizacije pokojninskega sistema do odločnih rezov v programe pomoči socialno ogroženim, kot je razdeljevanje bonov za prehrano. Skupnega jezika ne najdejo niti pri reformi davčnega sistema, čeprav se obe strani strinjata, da je nujna. Toda medtem ko bi desnica nižala davke in varčevala, bi jih levica za najbolj premožne še zvišala in se tako lotila dolga države.

Država se je minula leta soočala­ z najbolj neučinkovitima sklicema kongresov v zgodovini, saj sta sprejela le 284 (112. sklic od leta 2010 do 2012) oziroma 296 zakonov (113. sklic od leta 2012 do 2014). Vzrok je bila predvsem delitev moči med republikanskim spodnjim domom in demokratskim senatom, ki je hkrati­ ščitila Belo hišo pred političnimi spopadi. Predsednikove pobude so resda umirale v spodnjem domu, toda ob tem je v senatu poniknilo na stotine republikanskih predlogov, tako da je Obama v šestih letih le dvakrat uporabil predsedniško moč veta, s katero lahko zavrne podpis sprejetih zakonov.

Za uvod naftovod

Od danes naprej ne bo imel več takšnega razkošja. Desnica je nemudoma vložila predlog zakona, s katerim naj bi Beli hiši vzela iz rok odločanje o gradnji spornega naftovoda Keystone XL in kanadskemu podjetju TransCanada Corporation dovolila začetek polaganja cevi.

Obama sprva sicer ni naravnost napovedal veta, toda pred prazničnim premorom je večkrat razvrednotil pomen naftovoda za gospodarsko rast. »Njegova gradnja bo neznatno vplivala na cene goriva v ZDA. To poudarjam, ker ga razglašajo za čudežno formulo za težave ameriškega gospodarstva,« je dejal sredi prejšnjega meseca. Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je nato danes jasno sporočil, da »predsednik ne bo podpisal zakona, če pride na njegovo mizo«.

Na desnici napovedujejo, da bodo v prihodnjih dneh pripravili tudi odgovor na Obamov predsedniški ukaz o koncu izgonov za skoraj polovico od 11 milijonov nedokumentiranih priseljencev. To naj bi se zgodilo še preden se 15. januarja umaknejo na dvodnevni strankarski posvet. Eno od orožij, ki so si ga pripravili, je financiranje ministrstva za domovinsko varnost. To nadzira izgone priseljencev, ob decembrskem krpanju proračuna pa so mu zagotovili denar le do 27. novembra.

V zraku je tudi zvišanje meje za zadolževanje države. Zdaj naj bi ameriški dolg dosegel postavljeno mejo okoli 15. marca, pri čemer bo finančno ministrstvo z računovodskim rokohitrstvom znotraj proračuna ta rok lahko odmaknilo za nekaj mesecev. Vprašanje je, ali si bo po volilnem zmagoslavju še samozavestnejša desnica privoščila nove zahteve po zategovanju pasu države v zameno za dvig meje ­zadolževanja.

Prva turneja

Rok ne drži križem niti predsednik. Danes je na poti v Detroit, kjer se bo pogovarjal o krepitvi avtomobilske industrije in ameriškega proizvodnega sektorja na splošno. V Phoenixu bo razkril ukrepe za spodbujanje nakupov novih domov. Petek bo s podpredsednikom Joejem Bidnom preživel v Tennesseeju, tema pogovorov bodo ukrepi za spodbujanje Američanov k študiju.

Hkrati je ponovno napovedal, da se bo uprl morebitnim poskusom desnice, če bo ta hotela poseči v reformo zdravstvenega zavarovanja, okoljsko politiko ter reformo nadzora nad Wall Streetom, še posebej v zakonodajo, namenjeno varovanju potrošnikov. Podobne tone lahko pričakujemo v vsakoletnem nagovoru o razmerah v državi, predsednik bo v kongresu nastopil 20. januarja.

Obama naj bi se z novim vodstvom kongresa (spodnji dom bo še naprej vodil republikanec John Boehner, vodenje senata je prevzel Mitch McConnell, njuna sogovornika na demokratski strani ostajata Nancy Pelosi v spodnjem domu in Harry Reid v senatu) sestal prihodnji teden. Po napovedih bo to utrjevanje položajev pred dvoletnim spopadom z morebitnimi prebliski sodelovanja.