Tiskane izdaje
New York – Ameriška diplomacija poskuša na vse pretege najti način za ohladitev pregretega bližnjevzhodnega kotla. Zunanji minister John Kerry se je najprej v Berlinu pogovarjal z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem o izbruhu nasilja v Izraelu, danes pa so s kolegi iz Rusije, Turčije in Saudske Arabije iskali rešitve za Sirijo. Za zdaj so našli le zmerni optimizem.
Kerry je z Netanjahujem, ki je zadnje dni tarča mednarodnega ogorčenja ob izjavi, da je Adolfu Hitlerju predlagal holokavst takratni palestinski veliki mufti Jeruzalema Hadž Amin al Huseini, v četrtek preživel štiri ure. Asistiral jima je nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, rezultat srečanja je bila Američanova izjava o »previdnem optimizmu«, da bodo »v prihodnjih nekaj dneh lahko postavili na (pogajalsko) mizo nekaj reči«. Izraelska policija je danes nato dovolila obisk rednih molitev v mošeji Al Aksa tudi mlajšim Palestincem, ki prej zaradi vala napadov na Izraelce niso smeli na enega najsvetejših muslimanskih krajev.
Strah pred intifado
Val napadov z noži, ki poteka od začetka oktobra, se je nadaljeval tudi danes, saj je 17-letni Palestinec na Zahodnem Bregu zabodel in lažje ranil izraelskega vojaka, vojaki pa so ga nato ustrelili in ranili. Doslej je bilo v podobnih incidentih ubitih osem Izraelcev, na palestinski strani pa je že 48 žrtev, pri čemer naj bi bilo le 27 dejanskih napadalcev, drugi naj bi bili žrtve posredovanja izraelskih varnostnih sil med nasilnimi protesti. Ubili so tudi Žida in Eritrejca, ki so ju varnostne sile in pobesnela množica zamenjale za napadalca. To spodbuja strahove, da se je dejansko začela tretja intifada, vstaja mladih jeznih Palestincev.
Danes se bo Kerry sestal tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in jordanskim kraljem Abdulo II. S slednjim se je v četrtek na nepričakovanem obisku srečal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun in ga opozoril na »odgovornost arabskih voditeljev za spodbujanje miru in zagotavljanje, da sedanja kriza ne bo ušla nadzoru«. Toda prvi mož svetovne organizacije ni bil optimističen, da bodo našli rešitev za umiritev razmer. Predsednik izraelske vlade vztrajno zavrača mnenje sogovornikov, da so izraelski vojaki nagnjeni k pretirani uporabi sile, hkrati pa obtožuje palestinsko vodstvo, da spodbuja serijo napadov.
Danes je razpravljala o razmerah tudi bližnjevzhodna četverica, v kateri so diplomati Združenih narodov, Evropske unije, ZDA in Rusije. Prek videokonferenčne zveze se jim je pridružil tudi Ban Ki Mun, ki je pred tem pozval voditelje, naj naredijo vse, kar je potrebno, da izraelsko-palestinski spor ne bo prerasel v verski spopad, ki bi ga skrajneži na obeh straneh izrabili za nasilje. Njegov namestnik Jan Eliasson je v četrtek sprožil buren odziv izraelske diplomacije, ko je na izrednem zasedanju varnostnega sveta dejal, da je kriza posledica polstoletne izraelske okupacije palestinskih ozemelj.
Sirski prosti tek
Na Dunaju je danes ves dan diplomatsko vrvelo, saj se je Kerry najprej sestal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, nato sta se jima pridružila še turški zunanji minister Feridun Sinirlioğlu ter saudski Adel al Džubeir. Slednji državi tako kot ZDA menita, da mora sirski predsednik Bašar al Asad zaradi zločinov proti Sircem zapustiti oblast, Moskva pa je majajoči se režim podprla z vojaškim posredovanjem. Strinjali so se le o tem, da bodo predvidoma nadaljevali pogovore prihodnji petek.
Lavrov je vztrajal, da morajo o Asadovi usodi odločati Sirci sami, in dejal, da zunanje menjave režima niso uspešne, kar kažeta tako Libija kot Irak. Moskva je v torek vse presenetila z nenadejanim obiskom sirskega predsednika, ki naj bi bil po besedah Kremlja »pripravljen na dialog s političnimi nasprotniki«. Toda doslej so mednje šteli le neoboroženo opozicijo v Damasku, ki ji Asad dopušča blago kritiko vlade. Rusija poskuša vplesti v pogovore tudi Iran, čemur odločno nasprotuje Saudska Arabija, proti so tudi ZDA. Stephen Walt, profesor mednarodnih odnosov na univerzi Harvard, je zatrdil, da si tako ZDA kot Iran želijo konec Islamske države, toda hkrati nočejo druga drugi pomagati do vpliva v Iraku. Skrajno organizacijo kot grožnjo dojema tudi Turčija, toda hkrati sovraži Asadov režim in nasprotuje vsakemu dejanju, ki bi okrepilo kurdski nacionalizem. Po Waltovih besedah vidi Saudska Arabija skrajno ideologijo Islamske države kot izziv svojemu prav tako skrajnemu vahabitskemu islamu, »a se vsaj toliko, če ne še bolj, boji Irana in šiitskega vpliva«, je opisal zapletene razmere v Siriji in Iraku, zaradi katerih je politična rešitev krize tako izmuzljiva tudi med navideznimi zavezniki.
Ali Khedery, dolgoletni pomočnik ameriških veleposlanikov v Iraku, je prepričan, da mora Washington sprejeti dejanske razmere v Mezopotamiji in se odreči umetno ustvarjenim mejam ter dovoliti različnim delom Sirije in Iraka, naj se podajo na pot samoodločitve. »Postopek bo brez dvoma majav in celo krvav, toda hkrati je najboljša možnost za omejitev sektaškega nasilja in zaščito preostanka Bližnjega vzhoda pred zdrsom v še večji kaos,« je prepričan Khedery.
