Donald se očitno težko obvlada brez Melanie

New York – Bilo je preveč­ ­nenavadno, da bi trajalo. Azijska­ turneja Donalda Trumpa je ves minuli teden potekala brez izbruhov, brez zlobnih sporočil prek twitterja, skoraj povsem predsedniško. Potem pa je v soboto zadrževana nrav ­izbruhnila z vso silo.

Trump si je v soboto najprej dal duška na krovu predsedniškega letala Air Force One, kjer je v lahkomiselnem srečanju z novinarji razkril svoj pogled na domnevno rusko vmešavanje v ameriške volitve. Po njegovih besedah je preiskava posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, ki išče morebitne povezave med njegovo kampanjo in Rusijo, demokratski napad nanj, tri nekdanje vodje obveščevalnih agencij, ki so obtožili Kremelj poseganja v volitve, pa je označil za »politične plačance«. To je toliko bolj nerodno, ker se tudi njegovi »plačanci«, ki zdaj usmerjajo ameriški obveščevalni stroj, strinjajo s predhodniki. Od Mika Pompea na čelu Cie, prek šefa zvezne policije FBI Dana Coatsa, do admirala Mika Rogersa, ki vodi nacionalno varnostno agencijo NSA, so vsi prepričani, da se je Moskva vmešala v volitve.

Putinova zagotovila

Trump je seveda imel zagotovila prijatelja Vladimirja Putina, ki mu je v Vietnamu znova zatrdil, da »absolutno niso« v ozadju spletnih vdorov ter poplave propagande in laži prek družbenih omrežij. Toda tudi pri delu desnice je to sprožilo val nezadovoljstva. Senator John McCain je sporočil, da ni »Najprej Amerika« (geslo Trumpove etnocentristične politike), če »bolj verjameš besedam polkovnika KGB kot pa ameriški obveščevalni skupnosti«. Demokrati niso izbirali besed. Kalifornijski poslanec Ted Lieu je dejal, da je predsednik »bedast kot kamen«, oba sta videla zaupne podatke o ruskem posegu, Trump pa zdaj kljub temu laže. Ameriški predsednik je včeraj poskusil omiliti domače ogorčenje z izjavo, da ne dvomi o ugotovitvah agencij, »še posebej pod sedanjim vodstvom«.

Utrujeni predsednik

Vmes smo doživeli nov izbruh sporočil prek twitterja, kjer je vse preiskovalce njegovih povezav z Rusijo označil za »črtilce in bedake«, znova se je posmehnil načrtom »izprijene« Hillary Clinton, da bi kot zunanja ministrica na novo zastavila odnose s Kremljem. Svoj že tako strupeni dvogovor s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom pa je spravil na raven užaljenih osnovnošolk, ko se je vprašal, zakaj ga je severnokorejski voditelj označil za starega, saj ga on »nikoli ne bi zmerjal z majhnim in debelim«.

Ameriški komentatorji so se vprašali, ali je 71-letni predsednik po napornem tednu morda preutrujen. Hkrati so opazili, da se je zasuk v obnašanju zgodil, ko je prva dama Melania Trump, ki menda pogosto blažilno vpliva na njegovo vedenje, po Kitajskem delu turneje odšla domov. Sobotni izbruh je dodatno zapletel delo Bele hiše – skrbno ustvarjanje podobe uspešnega državnika, ki povezuje voditelje sveta v skupnem boju proti jedrskemu oboroževanju Severne Koreje.

Delo so jim otežile tudi kritike konservativnega Wall Street Journala, da je bil Trumpov napad na čezpacifiški prostotrgovinski sporazum v petek strateška napaka, ki bo ogrozila ameriško gospodarstvo. Večina Američanov bežno spremlja predsednikovo pot v tujino, veliko več pozornosti namenjajo škandalu, ki zori v Alabami in grozi, da bo okužil tudi Belo hišo. Ko se bo predsednik vrnil domov, bo našel svojo stranko razklano po torkovem volilnem porazu in še bolj ob prihajajočih nadomestnih senatnih volitvah v Alabami, na katerih bi moral po napovedih zmagati republikanski kandidat Roy Moore.

Nadlegovanje otrok

Nekdanji ustavni sodnik Alabame je že tako sporna politična izbira, saj zagovarja najbolj skrajna stališča, od prepovedi homoseksualnosti, prek omejevanja pravic muslimanom, do tega, da so bili teroristični napadi 11. septembra morda božja kazen za brezbožnost države. Prejšnji teden so prišle na dan obtožbe, da naj bi pred desetletji spolno nadlegoval štiri takrat še mladoletne ženske. Ena izmed njih naj bi imela komaj 14 let, ko naj bi jo pri sebi doma otipaval. Moore nikoli ni odločno zanikal obtožb, zato pa jih je označil za politični napad nanj, s katerim ga želijo spodkopati. Njegovi zagovorniki uporabljajo najbolj za lase privlečene izgovore, visoki uradnik Alabame Jim Zeigler je spomnil na Sveto pismo in zgodbo o odraslem mizarju Jožefu in najstnici Mariji, ki sta postala Jezusova starša.

Vrh republikanske stranke si morda želi, da bi jih čudežno vnebovzetje odrešilo Moora, toda ta za zdaj ne namerava odstopiti. Zato se poskuša Bela hiša čim bolj oddaljiti od njega. Njeni predstavniki so včeraj drug za drugim ponavljali, da mora odstopiti, če so obtožbe resnične, a hkrati dodali, da mu krivda še ni bila dokazana in da mu je treba dati priložnost, da se brani.

V konservativni Alabami se zdi, da bodo volivci kljub vsemu raje glasovali za kandidata, obtoženega pedofilije, kot demokrata. Toda ti zato izrabljajo položaj za širjenje krivde vse do predsednika. »Trump vodi republikansko stranko in državo, njegova odgovornost je razrešiti položaj v Alabami,« je včeraj dejal demokratski senator Dick Durbin.