»Donald Trump je lahko znova izvoljen«

Politolog Francis Fukuyama o razlogih in posledicah vzpona populizma v ZDA in Evropi.

D. S.
pet, 10.11.2017, 08:00

Ameriški predsednik Donald Trump bo ostal na položaju najmanj do leta 2020 in prav nihče ga ne bo odstavil. Verjetnost odpoklica (impeachment) je »nič odstotka«, pravi svetovno znani ameriški politolog Francis Fukuyama. Obstaja celo zelo velika verjetnost, ki je nikakor ne kaže izključiti, da bo nekdanji trgovec z nepremičninami in sedanji ameriški predsednik vsem kritikam in zgražanjem navkljub dobil priložnost tudi za drugi mandat. »Donald Trump je lahko znova izvoljen,« je pred kratkim na eni izmed konferenc, namenjenih velikim nemškim investitorjem, razlagal Fukuyama, ki je postal svetovno znan po svoji, medtem že zgodovinsko preživeti tezi o »koncu zgodovine«, ki da naj bi nastopil z razpadom sovjetskega imperija. 

Razgradnja mednarodnega reda

Upajmo, da se Fukuyama moti tudi tokrat, ko napoveduje, da utegne sedanji ameriški predsednik v osmih letih svojega mandata »storiti mnogo za dokončen pokop mednarodnih institucij«, saj do zdaj ni še niti enkrat namignil, kaj šele jasno nakazal, da naj bi se ZDA »pod njegovim predsedovanjem tudi v prihodnje zavzemale za ohranjanje univerzalnih svetovnih vrednot, pri tem pa spodbujale preostale članice mednarodne skupnosti, naj sledijo ameriškemu zgledu«, kar je bilo značilno za vse prejšnje ameriške predsednike, pravi Fukuyama. Trump se namesto tega obrača stran od vseh teh institucij, ves čas poudarja »Ameriko najprej«, za povrh pa se »zelo dobro razume z nedemokratičnimi voditelji«. Trump ima takšne »avtoritarne voditelje celo rad«, pravi Fukuyama. 

Vsesplošni pohod populizma 

Ameriški politolog je profesionalnim nemškim vlagateljem (predvsem tistim, ki investirajo na ameriški trg), po pisanju frankfurtskega dnevnika FAZ podrobno pojasnil tudi razloge, zaradi katerih naj bi se Trump in njemu podobni populisti v prihodnje obdržali na političnem prizorišču in celo okrepili svoj vpliv.

Prvi med njimi je sam populizem, ki se širi povsod po svetu, in ne le v ZDA, in zaradi katerega avtoritarne oblike vladanja pospešeno izrivajo demokracijo. Za populizem in populiste pa so značilni trije kriteriji, pravi Fukuyama. Prvi je simpatija do socialne politike, ki na kratek rok celo deluje, dolgoročno pa je škodljiva. Drugi je sama karizmatičnost voditeljev, ki se predstavljajo za nasprotnike ali celo sovražnike etabliranih politikov in »njihovih« institucij, in tretji je njihova retorika, s katero poskušajo na vse načine poudarjati, da so predstavniki interesov »vsega ljudstva«, čeprav so v resnici največkrat le zagovorniki določene skupine ljudi. 

Razlogi za njegov uspeh 

Prvi naj bi bil po Fukuyamovem prepričanju gospodarska globalizacija, ki ustvarja vtis, da bomo zaradi mednarodne delitve dela pod črto vsi bogatejši, v resnici pa to ne velja avtomatično, še zlasti ne za vsakega posameznika in tudi ne za vsako državo. Tudi v ZDA je negativne učinke globalizacije zato že občutilo veliko ljudi iz tako imenovanega srednjega sloja, ki so krepko zdrsnili po socialni lestvici navzdol. »Kar se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dogajalo Afroameričanom v velikih mestih, se zdaj dogaja belim Američanom s podeželja,« pravi Fukuyama. 

Drugi razlog za vzpon populizma je neučinkovitost etabliranih demokratičnih struktur. Procesi odločanja so pogosto predolgi in neučinkoviti, za povrh jih blokirajo še stalne medsebojne blokade vladajočih in opozicijskih političnih strank, kar vse naravnost kliče po »močnem vodji«, ki bo takšne blokade presekal. Tretji razlog naj bi bil kulturni, v širšem pomenu besede. Gre za vprašanje lastne identitete, ki se v marsičem prekriva z ekonomskim statusom in ki zlasti nekoč udobno živečemu srednjemu sloju, ki se čuti najbolj ogroženega tako v ZDA kot v Evropi, sugerira, da pospešeno izgublja ta status in se pavperizira.

Internet ne demokratizira

Družbene elite so po prepričanju Francisa Fukuyame tako v Združenih državah Amerike kot v Evropi naredile gromozansko napako, ker so dovolile ta proces razpadanja srednjega sloja, ki so ga v ZDA dodatno pospešile še iraška vojna in finančna kriza, v Evropi pa kriza evra in begunska kriza. 

Naslednji element, ki po mnenju ameriškega politologa prav tako pospešuje populizem, namesto da bi ga zaviral, so tudi nove tehnologije. »Mislili smo, da so internet, digitalizacija in socialni mediji odlični inštrumenti za okrepitev demokracije,« pravi Fukuyama, toda v praksi se je izkazalo ravno nasprotno. To so med prvimi in zelo hitro dojele tudi take države, kot sta Rusija in Kitajska, ki so izjemno moč vplivanja teh novih medijev na vsakega posameznika že zdavnaj začele ustrezno »filtrirati«, nove medije pa spretno »izkoriščati tudi kot orožje«.

Prijavi sovražni govor