Tiskane izdaje
New York – Sirija postaja prizorišče prikritega spopada Rusije in ZDA, čeprav uradno tako Moskva kot Washington napadata skrajneže Islamske države. Prva je okrepila letalske napade, ki so po trditvah Washingtona usmerjeni predvsem proti nasprotnikom sirskega režima, uporniki pa so začeli množično uporabljati ameriško orožje za uničevanje ruskih oklepnikov sirske vojske.
Sirski režim predsednika Bašarja al Asada je z rusko letalsko podporo začel ofenzivo na zahodu države v pokrajinah Hama in Idlib, kjer Islamska država ne deluje, območje pa je predvsem pod nadzorom koalicije Vojska osvojitve, ki vključuje tudi z Al Kaido povezano milico Fronta al Nusra. Ameriški mediji so včeraj poročali o vse večji vlogi pripadnikov zmerne Svobodne sirske vojske, ki jo podpira Zahod, saj naj bi bili oboroženi z ameriškimi protitankovskimi izstrelki.
Bela hiša je pred dnevi uradno opustila neuspešen program urjenja sirskih upornikov za boj proti Islamski državi. Celo predsednik Barack Obama je v nedeljo dejal, da je ves čas dvomil o njegovi uspešnosti, saj si želijo sirski uporniki predvsem zrušiti Asadov režim. Pentagon se je tako osredotočil na oboroževanje posameznih skupin, ki niso povezane s skrajnimi islamisti.
Učinkovitost izstrelkov
Splet so preplavili posnetki upornikov, ki z ameriškim orožjem uspešno napadajo položaje sirske vojske. Po poročanju Washington Posta naj bi ameriški protitankovski sistem BGM-71 TOW poimenovali krotilec levov (Asad je v arabščini eno od poimenovanj leva), nova pošiljka pa naj bi prišla v državo po začetku ruskega vojaškega posredovanja. To je program, ki ga izvaja ameriška obveščevalna agencija Cia in ni povezan s Pentagonom. Razmere tako vse bolj spominjajo na Afganistan v osemdesetih, ko so ZDA oskrbele upornike s protiletalskim sistemom stinger in pomagale spremeniti potek bojev. Čeprav Obama zagotavlja, da se Sirija ne bo spremenila v merjenje vojaške molči Rusije in ZDA, smo po besedah Jeffa Whita z washingtonskega inštituta za bližnjevzhodno politiko priča »prikritemu naključnemu spopadu«. »Uporniki imajo veliko protitankovskih izstrelkov, režim napada z rusko podporo, zato tega ne vidim kot nameren prikriti spopad,« meni White. Poleg tega prihaja orožje iz zalog Saudske Arabije s privoljenjem Cie. Toda tako kot stingerji v Afganistanu so izstrelki TOW izničili vojaško prednost režima.
Po ocenah nekaterih analitikov je ameriška vlada hotela s tem prisiliti Asada k pogajanjem. Toda uporniki so bili preveč uspešni, kar naj bi sprožilo rusko posredovanje. »Glavna postavka v ruskih računih je bila ugotovitev, da Asadov režim vojaško slabi in izgublja ozemlje na severozahodu Sirije, pri čemer so imeli pomembno vlogo prav ameriški protitankovski izstrelki. Mislim, da so bili celo Američani presenečeni nad tem, kako učinkoviti so,« je dejal Oubai Shahbandar, ki kot svetovalec v Dubaju sodeluje s sirsko opozicijo.
Šejk Putin
Moskva se spoprijema z vse ostrejšimi kritikami zaradi svojega posredovanja. Saudski obrambni minister (in sin saudskega kralja) Mohamed bin Salman se je v nedeljo ob robu dirke formule 1 v Sočiju sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ga po besedah saudskih virov opozoril, da bo posredovanje le še podžgalo vojno in navdihnilo skrajneže po svetu. Evropski zunanji ministri so v Luksemburgu pozvali Kremelj, naj takoj ustavi bombardiranje zmernih Asadovih nasprotnikov.
Ruskega predsednika veliko bolj čislajo iraški šiiti, ki si želijo poraza Islamske države, rusko posredovanje pa jim daje občutek, da je Moskva pri tem veliko bolj odločna kot ZDA. Vprašanje je, kako bodo večinoma sunitski ruski muslimani sprejeli, da je »šejk Putin« postal nov junak šiitov. Ti dojemajo Asadovo vlado kot branik pred sunitskimi skrajneži in njihovo prevlado v regiji, hkrati pa menijo, da so ZDA neučinkovite v boju z IS in se počasi umikajo iz regije.
Takšno občutje se vse bolj širi tudi po ameriških medijih. Obama se je v nedeljo v sloviti oddaji »60 minut« moral braniti ostrih vprašanj, ali je Putin omajal ameriško vodenje sveta. »Ko sem prišel v Belo hišo, je Ukrajino vodil nepošten voditelj, ki je bil Putinova lutka. Sirski režim je bil edini ruski zaveznik v regiji. Zdaj ga mora Putin s svojo vojsko braniti pred propadom,« je ugovarjal Obama. Po njegovih besedah uničevanje lastnega gospodarstva in vojaške avanture niso znak uspešnega voditelja.
Toda vse pogostejše so kritike, da Obamova doktrina zadržanosti spodbuja ameriške tekmece k prevzemanju pobude po svetu. Po besedah Rogerja Cohena iz New York Timesa je ameriška zunanja politika polna protislovij – v Afganistanu je spodkopal vojaško okrepitev določen datum umika, v Libiji so ZDA vodile iz ozadja, a brez načrta, kaj storiti po padcu diktatorja, v Siriji je Obama napovedal padec Asada, a ni imel strategije za uresničitev napovedi, prav tako ni izpolnil grožnje o posredovanju, ko je sirski režim uporabil kemično orožje. »Vse to je Rusiji in Kitajski dalo vedeti, da smo v času, ko si ZDA zmedene ližejo rane,« je zatrdil Cohen.
