Tiskane izdaje
V Burmi danes oblast prevzema nova vladajoča garnitura. Na lanskih parlamentarnih volitvah je zmagala Narodna liga za demokracijo (NLD), ki jo vodi 70-letna Aung San Su Kji, pred 25 leti prejemnica Nobelove nagrade za mir.
Za Burmo je v naslednjem obdobju ključno, da ustvari skupno, vključujočo identiteto. Dober začetek takšnega procesa bi bil odmik od etničnih kategorij kolonialnega obdobja k imaginativnemu pojmovanju narodnosti v 21. stoletju. K temu bi bistveno pripomogel tudi kritični pristop k zgodovini.
Takšno je razmišljanje Tant Mjint Uja, vnuka nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov U Tanta, ki tako kot celotna njegova 52-milijonska nacija z nestrpnostjo pričakuje začetek novega obdobja.
To se začenja danes, ko naj bi bil ustoličen novi burmanski parlament, vlado pa bo v svoje roke prevzela Narodna liga za demokracijo (NLD), ki je na novembrskih volitvah osvojila absolutno večino. Še nedavno preganjani člani opozicije se že selijo v vladne urade v administrativnem glavnem mestu Najpjidav. Kot kaže, je država pripravljena na veliko spremembo. Vendar veliko stvari še ni urejenih. Nerešeno je ostalo tudi ključno vprašanje, kdo bo v resnici vladal državi. Čeprav novo vladajočo stranko vodi Aung San Su Kji, pa formalno ne more biti izvoljena za predsednico, saj ustava ne dovoljuje, da ta položaj zasede oseba, katere družinski člani so tuji državljani. Pokojni mož 70-letne političarke je bil Britanec, njuna sinova pa sta prav tako državljana Velike Britanije.
Aung San Su Kji se je zavedala, da ustave ne more spremeniti brez soglasja predstavnikov vojske, za katere je v parlamentu rezerviranih 25 odstotkov sedežev. Že pred volitvami je zato izjavila, da bo po zmagi NLD stala »nad predsednikom«. Njena izjava je v vrste vsemogočne vojske vnesla nervozo. Iz lastnih izkušenj namreč vedo, da je prav ta »nadfunkcija« v Burmi najpomembnejša. Dva meseca in pol po volitvah ter dva meseca pred rokom za imenovanje novega predsednika potekajo med burmansko »Damo«, kakor Su Kji kličejo njeni oboževalci, in generali intenzivna pogajanja o tem, kdo bo držal kateri konec vladarske palice.
Foto: Soe Zeya Tun/Reuters Pictures
Trajno premirje in sobivanje
Ključno vprašanje je, ali vojska vidi Aung San Su Kji v isti vlogi, kakor se vidi ona, pa tudi, ali imajo generali svojega kandidata za »nadpredsedniško« funkcijo.
Zadnji teden v januarju se je voditeljica NLD, ki je najbolj zaslužna za prepričljivo zmago na volitvah, sestala z načelnikom glavnega štaba vojske, generalom Min Aung Hlaingom. Čeprav je slednji na družabnem omrežju objavil, da sta se v pogovoru osredotočila na sklenitev trajnega premirja z oboroženimi etničnimi skupinami, kar bo eden od večjih izzivov nove vlade, pa viri trdijo, da sta enako pozornost namenila tudi nujnemu sobivanju, če ne že svojevrstni koaliciji. Če se Aung San Su Kji noče zapletati v nevarne ovire, mora takšno koalicijo z vojsko vsekakor skleniti. Njena NLD nima izkušenj z neposrednim upravljanjem, zato bo morala nova vlada imeti nekaj tehnokratov iz manjšinskih strank ali pa celo iz Stranke za združeno solidarnost in razvoj, ki je povezana z vojaško hunto. Da bi vzpostavili »vključujočo identiteto«, o kateri govori Tant Mjint U, bo treba med donedavnima sovražnikoma vzpostaviti nove komunikacijske kanale. V tem procesu pa prav gotovo lahko pričakujemo številne težave.
V dneh pred predajo oblasti je bil največji zmagovalec odhajajoči predsednik Tein Sein. V zadnjem govoru pred staro sestavo parlamenta je imel dovolj argumentov za zmagovalno hvaljenje mirne tranzicije in vrnitve večstrankarskega sistema, za kar ima tudi sam velike zasluge. Po pravici si je pripisal velik plus zaradi sprememb, ki jih je začel, kot je sam izjavil, »brez pričakovanja drugega mandata na položaju predsednika«. Seveda pa je prav predvidljiv rezultat volitev veliko pripomogel k odpiranju Burme tujemu kapitalu, izboljšanju zdravstva, povečanju svobode medijev, pa tudi vzpostavitvi krhke prekinitve ognja z oboroženimi uporniki.
Buda s slušalkami
Zadnja poteza, s katero je Tein Sein pred nogami Aung San Su Kji in njene NLD razprostrl rdečo preprogo, je bila amnestija na stotine zapornikov, med katerimi je tudi Novozelandec Phil Blackwood, ki je bil zaradi žaljenja budizma obsojen na 30 mesecev zapora.
Blackwood je bil menedžer nekega bara v Jangonu. Vero, ki dominira v Burmi, je razžalil, ko se je na reklami za bar pojavil zaneseni Buda s slušalkami na ušesih. Že dejstvo, da je bil obsojen na dve leti in pol, priča o moči budističnega klera. Prav njegova radikalna frakcija predstavlja za Aung San Su Kji poseben izziv. Sama ima namreč moralno obvezo, da ustavi diskriminiranje nebudističega prebivalstva znotraj meja Burme.
Moderna etničnost, o kateri govori Tant Mjint U, je mogoča zgolj pod pogojem, da se Burma izvleče z azijskega dna kot ena najrevnejših držav na kontinentu. Burma je ena redkih držav, v kateri se je v 21. stoletju delež kmetijstva v bruto družbenem proizvodu glede na 60. leta prejšnjega stoletja povečal. Prvi koraki k modernizaciji so začrtani že v programu, ki je pred tremi desetletji potegnil iz revščine Kitajsko in še nekatere druge države v regiji. Urbanizacija, gradnja infrastrukture, digitalizacija in odpiranje vrat tujemu kapitalu. Svetovne sile nestrpno pričakujejo odpiranje deviškega trga. Nedvomno se bodo mnoge multinacionalke takoj lotile projekta preobrazbe Burme. Koliko bo to koristilo in koliko škodovalo ustvarjanju nove, skupne, združene in kompaktne nacionalne identitete, pa še ne moremo odgovoriti.
