Tiskane izdaje
Strasbourg – »Nekdanji predsednik dume Boris Grizlov je na eni od sej pred leti jezno vzkliknil, da parlament ni kraj za razprave. Zdaj se je ta napoved dokončno uresničila. Vladimir Putin ima zdaj dumo, kjer prvič ni niti enega predstavnika opozicije. To, kar se dogaja, je popolna degradacija parlamentarizma pri nas,« potoži Ilja Jašin, podpredsednik Parnasa in eden vidnejših ruskih opozicijskih politikov.
Nedavne tako imenovane volitve v dumo, ki v Rusiji nikoli niso volitve v pomenu, kot ga poznajo zahodne demokracije, so bile po mnenju in bridkih izkušnjah ruske opozicije popolnoma nelegitimne in nepoštene, v Strasbourgu, na sedežu Sveta Evrope, pripoveduje 33-letni Ilja Jašin iz Parnasa, Stranke ljudske svobode, in soustanovitelj gibanja Solidarnost. Razlogov za to je več, toda nezakonite so bile tudi zato, ker so prvič potekale na okupiranem Krimu. V dokaj burni razpravi o odnosih med Rusijo in Ukrajino je eden od poslancev parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) denimo opozoril, da celo Hitler ni prirejal volitev na zasedenih območjih, saj se je dobro zavedal, da volilni rezultati v izrednih razmerah nikakor ne morejo biti odraz pravega stanja stvari.
Nekaj podobnega se je zdaj pripetilo tudi na volitvah na Krimu, kjer je dogajanje v celoti nadzirala kremeljska Enotna Rusija. Na volitvah ni smela sodelovati nobena stranka, ki ne priznava ruske okupacije Krima. Aktivisti Parnasa in drugih opozicijskih strank, predvsem Jabolka, so se s svojimi volilnimi materiali sicer poskušali prebiti na Krim, vendar so bili tovrstni poskusi zatrti že v kali. Triumf Enotne Rusije je bil popoln. In za nagrado se je tako v dumo iz Krima denimo prebila zloglasna tožilka Natalija Poklonska, znana po preganjanju nasprotnikov ruske okupacije, zlasti Tatarov in njihovega medžlisa (parlamenta), ki so ga prav na njen predlog razglasili za ekstremistično in zato prepovedano organizacijo.
Aktivizacija tajnih služb
Ilja Jašin pravi, da je bila na teh volitvah, še zlasti v času pred njimi, izjemno aktivna zvezna varnostna služba FSB. Aktivna, kot še nikoli doslej. Tajne službe so, denimo, na skrivaj vdrle v stanovanje Mihaila Kasjanova, predsednika Parnasa in nekdanjega ruskega premiera, in nezakonito posnele njegovo srečanje s prijateljico. Posnetek z vsemi tudi najbolj intimnimi podrobnostmi je bil potem objavljen na državni televiziji v najbolj gledanem času.
Tajne službe so podobno ravnale z drugimi aktivisti opozicije. Snemale so njihove shode, jim prisluškovale, kradle telefone, jemale z njih fotografije in posnetke in jih nato v zabavo javnosti predvajale na državnih teve kanalih. Namen je bil kajpak samo eden: popolna diskreditacija opozicije. Pritisk na opozicijske politike je bil strahoten. Oblast se je nanje spravila tudi s silo. Na ulicah in shodih so jih po ukrajinskem (Janukovičevem) zgledu napadali nekakšni ruski tituški, plačani pretepači, ki so surovo razganjali in nadlegovali opozicijske aktiviste in prostovoljce.
Toda kljub popolni prevladi prokremeljskih sil so si te vendarle dovolile škandale, kakršnih doslej še ni bilo. Enega najhujših si je zagotovo privoščil novi predsednik dume Vjačeslav Volodin iz Saratova na Volgi (prejšnji predsednik dume Sergej Nariškin je postal direktor zunanje obveščevalne službe SVR). Na več kot sto voliščih v saratovskem okrožju je namreč Putinova Enotna Rusija dosegla popolnoma enak rezultat – 62,2 odstotka. Povsem enak izid so začuda dosegle tudi nekatere druge prokremeljske stranke, kar seveda pomeni, da so se za takšen scenarij v bistvu odločili že pred štetjem glasov. Tudi statistično je nemogoče, da bi na sto voliščih ljudje mislili povsem enako. Do desetinke odstotka natančno … Sankcij ni bilo, seveda, nobenih. Ilja Jašin opozarja, da gre za očitno goljufijo. Bili so primeri, ko so volilne komisije na nekaterih voliščih kar pred ljudmi v volilne skrinjice metale že izpolnjene glasovnice.
Ilja Jašin. Foto: Branko Soban/Delo
Brez opazovalcev
Zakaj se lahko dogaja kaj takšnega? Ilja Jašin pravi, da tudi zato, ker je oblast na tokratnih volitvah dramatično omejila delovanje opazovalcev. Mednarodnih opazovalcev sploh ni bilo. Celo Svetu Evrope niso dovolili poti v Rusijo. Domače opazovalce pa so onemogočali na vsakem koraku. Na prejšnjih volitvah je opozicija vselej organizirala nekakšne mobilne skupine, ki so se prevažale z volišča na volišče in na ta način gledale pod prste državi lojalnih volilnih komisij. Tokrat je bilo drugače. Oblast je s posebnim zakonom zaukazala, da se je za opazovanje volitev treba akreditirati zgolj za eno, že vnaprej izbrano volišče. In to kar nekaj dni pred volitvami. Tako je oblast natančno vedela, kje bodo opazovalci in kdo jih bo nadzoroval.
Toda tudi tovrstne omejitve niso bile dovolj. Hči znanca iz Moskve, ki je kot opozicijska opazovalka že večkrat sodelovala na volitvah, je povedala neverjetno zgodbo. Dan pred volitvami so v njihov štab prišli agenti FSB in izjavili, da je v njihovih prostorih truplo. In dokler zadeve temeljito ne preiščejo, ne sme nihče od tod. Tako so bili fantje in dekleta tam zaprti skoraj dva dneva. Ko so se volišča v Moskvi končno zaprla, so tajni agenti oznanili, da trupla niso našli in da zdaj lahko vsi odidejo domov.
Udeležba na tokratnih volitvah je bilo rekordno nizka. Najnižja v vsej zgodovini nove Rusije, pravi Ilja Jašin. Na volišča je prišlo manj kot 50 odstotkov volivcev, kar pa tudi ni realen rezultat. Opozicija trdi, da so si oblasti nezakonito dodale vsaj kakšnih 10 milijonov glasov, saj bi bila volilna udeležba v resnici katastrofalna. Znak torej, da ljudje ne verjamejo več oblasti in da niso več v nedogled pripravljeni sodelovati na takšnih potemkinovskih volitvah.
Tokratni volilni rezultat je zato seveda podrl vse teorije o 90-odstotni ljudski podpori Putinu. Ker je za Enotno Rusijo glasovalo nekaj manj kot 50 odstotkov tistih, ki so po uradno objavljenih rezultatih prišli na volišča, je Putina tako v bistvu podprlo le kakšnih 25 odstotkov volivcev, kar je bistveno manj od podpore, ki jo že leta navdušeno objavljajo Kremlju lojalni mediji.
Čakanje na višje cene nafte
Opoziciji se na tokratnih volitvah v takšnih razmerah ni uspelo prebiti v dumo. Ilja Jašin pravi, da bi bil na poštenih volitvah rezultat bistveno drugačen. To denimo dokazujejo volitve v moskovsko dumo pred dvema letoma, ko je kandidat opozicije Aleksej Navalni navkljub drugačnim napovedim dobil kar 30 odstotkov glasov. Napovedovali so mu jih največ deset odstotkov. Takšen rezultat je bil mogoč zaradi velikega števila opazovalcev in po svoje tudi zato, ker je javnost v velikih mestih, kot sta Moskva ali Sankt Peterburg, Kremlju bistveno manj naklonjena kakor pa v provinci. Tudi zaradi moskovske izkušnje se je oblast na tokratne volitve v zvezno dumo organizirala bistveno bolje. Da bi že vnaprej preprečila vsakršno presenečenje. Zato so tokratne volitve v bistvu spominjale na nekakšno vojaško mobilizacijo, ne pa na volitve predstavnikov ljudstva, med katerim Kremljem vse bolj vztrajno išče zgolj sovražnike.
Vladimir Putin opozicijo že dolgo kar javno zmerja za izdajalce in peto kolono. Toda opozicija bo kljub temu, kot pravi Ilja Jašin, vztrajala v boju za pravo demokracijo v državi. Na dlani je, da bo režim Vladimirja Putina nekega dne padel. In ko bo prišel ta dan, bodo opozicijski politiki zaradi nabiranja izkušenj in vztrajnosti zanesljivo takoj pripravljeni prevzeti vajeti države v svoje roke.
Zdajšnja situacija ne more trajati večno, je prepričan Ilja Jašin. Vlada se, denimo, sploh ne zanima za ekonomijo in notranjepolitične teme. Namesto o pokojninah, brezposelnosti in socialnih pomočeh se ves čas ukvarja le z geopolitiko in retoričnimi spopadi z ZDA. Upokojencem pa medtem cinično govori, da denarja za njih ni in naj potrpežljivo počakajo, da bodo cene nafte in plina spet začele rasti. Ilja Jašin je prepričan, da to ne more trajati v nedogled. Ljudem bo takšnega obnašanja enkrat dovolj, do takrat pa mora opozicija predvsem preživeti. Fizično in politično.
