Tiskane izdaje
Očetje naroda so se ob ustanavljanju republike znašli pred dilemo, kako zagotoviti, da ZDA ostanejo zveza bolj ali manj samostojnih držav, ki jo bo vodila ugledna, preudarna in zaslužna oseba, ter preprečiti, da se republika ne izrodi v diktaturo. Veliko komentatorjev v ZDA danes pravi, da je bil elektorski sistem ustanovljen ravno zato, da v Belo hišo ne bi prišel nekdo, kot je Donald Trump.
Sistem je bil tako zasnovan z varovalko elektorjev, ki bi lahko v primeru potrebe v Belo hišo poslali nekoga drugega, kot tistega, ki si je z zmagami po zveznih državah nabral največje število elektorjev. Teh je skupaj 538. Za osvojitev predsedniškega položaja je potrebnih 270 elektorjev in Trump jih je osvojil 306, čeprav je njegova demokratska nasprotnica Hillary Clinton dobila kar 2,8 milijona glasov volivcev več.
Po Trumpovi zmagi je bilo nekaj pobud, da se mu s pomočjo elektorjev prepreči pot do Bele hiše, a je doslej le en republikanski elektor javno napovedal, da ne bo glasoval zanj. Zaradi te možnosti so sicer elektorji pod velikim pritiskom. Dobivajo telefonske klice, pisma, elektronsko pošto, nekateri tudi grožnje. Večina jih pravi, da jih zavezujejo strankarska zvestoba, občutek dolžnosti do volivcev in teža zgodovine, da glasujejo v skladu z voljo volivcev svoje države.
Republikanski elektorji sicer ne bi oddali svojega glasu za demokratko Clintonovo, so pa nekateri med njimi doslej zaman iskali republikanskega politika, ki bi bil pripravljen sprejeti njihove glasove in glasove demokratskih elektorjev, ki bi se v tem primeru odpovedali Clintonovi.
Želeli so guvernerja Ohia Johna Kasicha, ki pa je ponudbo zavrnil in drugih kandidatov ni. Zato gre pričakovati, da bo Trump 20. januarja 2017 prisegel kot 45. predsednik ZDA.
