Tiskane izdaje
Zgodilo se je minuli konec tedna med Natovimi manevri v norveškem šolskem in vadbenem središču Joint Warfare Center, ki ima sedež 300 kilometrov jugozahodno od Osla. Med računalniško podprto vojaško vajo sta se na seznamu »sovražnikov« in »ciljev napada« znašla tudi ime predsednika Erdoğana in portret ustanovitelja sodobne Turčije Mustafe Kemala Atatürka.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je zato potestno takoj odpoklical z Natove vaje 40 turških vojakov in po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu ob tem izjavil, »da tak pakt in tako zavezništvo preprosto ne moreta obstajati«. V podrobnosti incidenta se menda ni spustil, omenil pa je, da sta bila slika ustanovitelja sodobne Turčije Atatürka in njegovo ime očitno med »cilji« Natovega napada.
Za »vojaški« incident krivijo »civiliste«
Sledilo je opravičilo generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki je globoko obžaloval incident, za katerega je bil menda kriv eden izmed »civilnih« norveških pogodbenih sodelavcev, ki so kot pomožno osebje sodelovali pri pripravljanju vojaške vaje, nikakor pa ne kdo izmed uradnih sodelavcev in članov Nata. Osebo naj bi takoj umaknili z vojaških vaj, ki so potekale pod geslom »Trident Javelin«, in proti njej uvedli ustrezne preiskave. Ker gre za civilista, bodo kazenski postopek po Stoltenbergovih besedah izvedle norveške oblasti.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Foto: Reuters
Generalni sekretar Nata se je tudi uradno opravičil turškemu predsedniku zaradi incidenta. Poudaril je, da je Turčija, ki je v zavezništvu že od leta 1952, »visoko cenjena« članica Nata, ki je tudi zaradi svojega strateško pomembnega položaja na mejah s Sirijo, Irakom in Iranom do zdaj že »ogromno prispevala k skupni varnosti vseh članic«.
Vendar opravičilo v že tako zaostrenih odnosih med Turčijo in zavezništvom, ki jih dodatno zaostrujejo še Erdoğanovi nakupi orožja v Putinovi Rusiji, s katero se spogleduje tudi pri reševanju sirske krize, in vse ostrejši prepiri z Washingtonom, predvsem zaradi verskega voditelja Fethullaha Gülena, ki ga Erdoğan dolži vojaškega puča, v Ankari ni naletelo na ugoden odziv.
Erdoğan je namreč po poročanju turške tiskovne agencije v živo v televizijskem nastopu zaostril ton in poudaril, da je bila Turčija deležna »popolnoma nespoštljivega odnosa« in da spora »tako preprosto, z enim samim opravičilom, ne bo mogoče odpraviti«.
Predsednik Turčije s pripadniki turških vojaških zračnih sil. Foto: Yasin Bilbul/Pool via AP
Stopnjevanje napetosti med Natom in Turčijo
Napetosti med Turčijo in Natom se stopnjujejo že dalj časa, očitne pa so postale po lanskem spodletelem vojaškem puču proti Erdoğanu, za katerega naj bi ameriške tajne službe menda vedele, vendar predsednika, za razliko od ruskih, nanj niso pravočasno opozorile. Dodaten razlog, da vse bolj avtoritarni turški predsednik zameri celotnemu Zahodu, ZDA, Natu in Evropski uniji, so tudi ostre kritike, ki letijo na njegov račun predvsem zaradi nedemokratičnega in s pravno državo sprtega množičnega obračunavanja z desettisoči domnevnih pučistov, kar Turčijo po prepričanju Zahoda vse bolj spreminja v diktaturo.
Erdoğan se je spomladi sprl tudi z Norveško, kjer so potekale vojaške vaje Nata. Marca jo je namreč obtožil, ker Ankari ni bila pripravljena izročiti petih turških oficirjev, ki so zaradi strahu pred obsodbami in dolgoletnim zaporom, ki jih je v domovini skoraj zanesljivo čakal v primeru vrnitve, na Norveškem zaprosili za politično zatočišče.
