Tiskane izdaje
Turški poslanci, med katerimi so v dnevih žolčnih debat o spremembah ustave celo zapele pesti, so s 339 glasovi za in 142 glasovi danes zarana izglasovali sporni predlog ter poslali Turčijo še korak dlje po poti iz parlamentarne v predsedniško ureditev.
O spremembi dveh členov ustave in podelitvi dodatnih pooblastil predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu se bo predvidoma aprila na referendumu moralo izreči turško ljudstvo, saj predlagane spremembe niso dobile zadostne podpore za njihovo nemudno uveljavitev (367 glasov).
Med novimi predsednikovimi pooblastili je imenovanje in odstavljanje najvišjih predstavnikov države, vključno z ministri. Izbral bo tudi enega ali več podpredsednikov, medtem ko bo premierski položaj odpravljen. Spremembe se obetajo tudi v parlamentu, v katerem se bo število poslancev s 550 povišalo na 600. Parlamentarne volitve bodo potekale vsakih pet in ne več na štiri leta, organizirane pa bodo na isti dan kot predsedniške - prvič, predvidoma, 3. novembra 2019.
»Z božjo voljo bo Turčija dosegla učinkovitejši model vladanja,« je na twitterju že pred časom zapisal namestnik premiera Numan Kurtulmuş. Povedal je, da bi lahko volivci odločali o vpeljavi sistema, s katerim bo predsednik dobil znatno več pooblastil, že v začetku aprila. Turški volivci pa se bodo morali odločiti ali verjamejo zagovornikom, ki trdijo, da se bo Turčija tako postavila ob bok državam, kot so Francija in ZDA, ter dobila stabilnejšo in učinkovitejšo vlado ali kritikom, ki v spremembi ne vidijo drugega kot zadovoljevanje apetitov Erdoğana po vse večji politični moči. Z dokončno uveljavitvijo novih ustavnih členov bi postal Erdogan verjetno najmogočnejši Turek po prvemu predsedniku Mustafi Kemalu Atatürku.
