Prvi predsednik ZDA, ki je obiskal Adis Abebo

New York – Drugi del afriške turneje ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je danes začel pogovore v Etiopiji, je posvečen varnostnim razmeram na kontinentu in še posebej grožnji skrajnežev skupine Al Šabab. Obama je prvi predsednik ZDA, ki je obiskal Adis Abebo, in tja so ga pospremile­ kritike, da daje legitimnost tamkajšnjemu režimu.

Etiopska vladajoča stranka EPRDF je na majskih volitvah osvojila vse sedeže v parlamentu, oblasti pa naj bi pred ameriškim obiskom Obame po trditvah ene od opozicijskih strank zaprle več njenih članov, ker so se bale, da bodo opozorili na razmere v državi. Sarah Margon, direktorica washingtonskega urada organizacije Human Rights Watch, je zatrdila, da varnost in razvoj pogosto preglasita skrb za varovanje človekovih pravic, obisk Etiopije pa »slabi napovedane cilje in zaveze vlade o podpori človekovih pravic, vladavine prava in poštenega vladanja v Afriki«.

Ben Rhodes, pomočnik svetovalke za državno varnost Susan Rice, je na kritike odgovoril, da so človekove pravice osrednja tema pogovorov z etiopskimi oblastmi. »Etiopska vlada je naredila izjemen korak pri gospodarskem razvoju in zagotavljanju več priložnosti za državljane, toda pri tem dopušča pomembne omejitve, ki niso skladne z univerzalnimi vrednotami, ki jih zagovarjajo ZDA, kot je denimo pravica do svobode medijev,« je poudaril. Obama je že v Keniji pozval h krepitvi demokracije, zatiranju korupcije in koncu politike izključevanja, ki temelji na spolu ali etnični pripadnosti.

Južnosudanska odgovornost

Današnje srečanje z etiopskim premierom Hailemariamom Desalegnom je potekalo v senci nedeljskega samomorilskega bombnega napada v somalski prestolnici Mogadiš, za katerega je prevzela odgovornost tamkajšnja skrajna milica Al Šabab. Enote etiopske vojske skupaj s kenijskimi sestavljajo jedro mirovnih sil Afriške unije, ki se v Somaliji borijo s skrajneži. Ti so v povračilo izvedli več krvavih terorističnih napadov v Keniji, obsežen varnostni aparat etiopskega režima pa je doslej preprečeval podobne dogodke.

Obama bo danes nastopil na sedežu Afriške unije v Adis Abebi,­ osrednja tema bodo varnostne razmere in državljanska vojna v Južnem Sudanu. Že danes je o razmerah v najmlajši državi razpravljal z voditelji Etiopije, Kenije in Ugande ter sudanskim zunanjim ministrom. ZDA se zavzemajo za zaostritev sankcij in uvedbo prepovedi prodaje orožja, če južnosudanski predsednik Salva Kiir in njegov nekdanji namestnik, zdaj voditelj upornikov Riek Machar, po 19 mesecih spopadov ne bosta privolila v mirovni dogovor.

Združene države so z denarno pomočjo in politično podporo leta 2011 pripomogle k nastanku Južnega Sudana, toda po le dveh letih je nastal razkol med vlado in opozicijo, spor pa se je razplamtel v medetnični spopad Kiirovih Dink in Macharjevih Nuerov. Po besedah Casie Copeland, strokovnjakinje za Južni Sudan v nevladni organizaciji International Crisis Group, imajo ZDA zaradi svoje vloge pri nastanku države veliko odgovornost za končanje spopadov, »pomanjkanje bolj resnih poskusov za dosego miru pa je odpoved tej moralni ­odgovornosti«.

Kongresno zatikanje

Ameriški predsednik je poskušal izrabiti afriški obisk tudi za krepitev gospodarskih povezav med ZDA in črno celino, kjer je Kitajska že pred šestimi leti prevzela vlogo največje trgovinske partnerice. Prav Etiopija, ki je po hudi suši v osemdesetih letih zdaj ena najhitreje rastočih držav, tesno sodeluje s Kitajsko pri razvoju svojega gospodarstva in prehodu iz kmetijske v industrijsko družbo. »Afrika je na pohodu, je ena od najhitreje rastočih regij sveta,« je v soboto na poslovni konferenci v Nairobiju poudaril ameriški predsednik.

Toda boj za njegovo afriško dediščino se te dni bolj kot na črni celini bije v ameriškem kongresu, kjer so kongresniki odločali o usodi sicer malokrat omenjene državne agencije Export-Import Bank. Ustanova, ki daje poroštva in posojila za ameriški izvoz v tujino, je tarča kritik proračunskih jastrebov v republikanski stranki, ki ji očitajo zapravljanje denarja, državno poseganje v zasebni sektor in nepotrebno »dobrodelnost« za ameriške podjetja. Do konca junija bi morali podaljšati njeno delovanje, vendar tega niso storili.

Republikansko vodstvo kongresa je zdaj priključilo obnovo listine o delovanju banke zveznemu zakonu o avtocestah in sprožilo ogorčene odzive desnega krila stranke. Obstoj banke je pomemben za Belo hišo, saj ima med drugim osrednjo vlogo v pobudi Energija Afrika, 7 milijard dolarjev vrednem projektu Obame, ki naj bi v petih letih podvojil dostop do elektrike v Podsaharski Afriki. Banka naj bi za program zagotovila 5 milijard dolarjev, a je ob zastoju v kongresu obstal tudi ta del njenega dela.