EU in Japonska dosegli načelen dogovor o gospodarskem partnerstvu    

Nastaja največje prostotrgovinsko območje na svetu kot model za pravila 21. stoletja.

Objavljeno
06. julij 2017 14.57
EU-JAPAN/TRADE
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Na vrhu EU in Japonske je bilo doseženo načelno politično soglasje o prostotrgovinskem sporazumu in strateškem partnerstvu med obema stranema.

Japonskega premiera Šinza Abeja sta sprejela predsednik evropskega sveta Donald Tusk in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Cilj sporazuma je zniževanje carin in drugih trgovinskih ovir. Evropski pogajalci so pred vrhom razlagali, da je bila »avtomobilska industrija vedno največja in najbolj kočljiva tema«. V skladu s sporazumom naj bi bile v EU v sedemletnem obdobju postopoma odpravljene carine za japonske avtomobile, ki znašajo deset odstotkov.

Evropska stran si od prostotrgovinskega sporazuma obeta veliko na področju živil. Trgovina s predelano hrano naj bi se zvišala za 180, s kemičnimi izdelki za 22 in z električnimi napravami za 16 odstotkov. Ena od bolj kočljivih tem so bili siri in Tokio je na koncu privolil v postopen, petnajstletni rok za postopno zniževanje carin. Japonska naj bi tudi priznala zaščito geografskega porekla več kot 200 evropskih izdelkov in odprla trg javnih naročil.

»Čeprav nekateri pravijo, da spet prihaja čas izolacionizma in dezintegracije, dokazujemo, da to ni res. Svetu ni treba iti sto let nazaj. Nasprotno,« je ocenil Tusk. Pojasnil je, da sporazum z Japonsko ni bil mogoč tako v imenu trgovinskih interesov kot zaradi skupnih vrednot − liberalne demokracije, človekovih pravic, pravne države. Tudi Abe je govoril o zastavi svobodne trgovine v času gibanja k protekcionizmu. Sam sporazum naj bi bil »model za trgovinska pravila 21. stoletja«.

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Sporazum je tarča običajnih kritik nevladnih organizacij, češ da bo spodkopal potrošniške in druge standarde EU. Tudi očitki o povezovanju bogatih gospodarstev v škodo tretjega sveta so se slišali. Okoljevarstveniki opozarjajo na japonsko lovljenje kitov. A EU odgovarja, da že tako zavrača kitolov in z njim povezane izdelke. Glede načina urejanja sporov med investitorji in državami še ni odločeno. Japonska še ni privolila v ustanovitev pravega sodnega mehanizma za reševanje takšnih sporov.

Obe strani s političnim soglasjem poskušata pred vrhom G20 v Hamburgu poslati politično sporočilo. Japonska, ki je za Kitajsko drugi največji trgovinski partner Unije v Aziji in šesti največji na svetu, skupaj z EU ustvari okoli tretjino svetovnega BDP. Trgovina med stranema je lani znašala 125 milijard evrov, Unija ima osemmilijardni primanjkljaj. Uspešnejša je na področju trgovine s storitvami, saj ima za dvanajst milijard presežka.