Tiskane izdaje
Evropa je bila pred uvedbo mednarodnih sankcij proti Iranu največji trgovinski partner islamske republike. Štiridnevni obisk iranskega predsednika Hasana Rohanija v Italiji in Franciji v tem pogledu obeta oživitev starih gospodarskih vezi. Nosi tudi precejšnjo politično težo.
Šestnajst let je minilo, odkar je zadnji iranski voditelj obiskal katero od evropskih držav. V vmesnem času so odnosi med Zahodom in Iranom dosegli dno; sporni iranski jedrski program je bil podlaga za sprejetje gospodarskih sankcij, ki so močno zmanjšale možnosti države za trgovanje z drugimi deli sveta.
Njihov nedavni umik, posledica lani sklenjenega sporazuma med Iranom in skupino svetovnih sil, v katerem se je Iran zavezal, da jedrske tehnologije ne bo uporabljal v vojaške namene, napoveduje drugačne čase. Toda na vidne spremembe bo treba vsaj še malo počakati; predvsem zaradi negotovih razmer na naftnih trgih in previdnosti potencialnih investitorjev.
Dežela priložnosti
Načrt predsednika Rohanija je bil ob prihodu v Evropo jasen: predstaviti Iran kot deželo velikih priložnosti in neizkoriščenih potencialov, s tem pa privabiti investicije, ki bi več kot 80 milijonom prebivalcem islamske republike vrnile vero v boljšo prihodnost. Rohaniju se z načrti v mnogo pogledih mudi. Sankcije so pustile precejšnje posledice na gospodarstvu, predvsem s tem, ko so okrnile možnost države, da se financira s koriščenjem obsežnih zalog nafte. Iransko vodstvo upa, da bo z vrnitvijo na mednarodne trge in s privabljenem tujih investicij gospodarstvo dobilo vzpodbudo, ki jo tako zelo potrebuje. Brez tega utegne Rohani izgubiti ideološki boj s konzervativnejšimi elementi znotraj iranskega establišmenta, ki na Zahod še naprej gledajo z nezaupanjem in prezirom.
Tako zagovorniki kot nasprotniki odpiranja iranskega gospodarstva prihajajoče parlamentarne volitve v državi vidijo kot referendum o prihodnji usmeritvi revolucije. Brez znatnih naložb, ki bi pokazale, da lahko sodelovanje z Zahodom oživi iransko gospodarstvo in prinese nova delovna mesta, bo Rohani imel težko delo pri prepričevanju svojih sonarodnjakov, da na februarskih volitvah podprejo njegovo zmerno politiko.
Prestavljena turneja
Iranski predsednik bi moral v Evropo dopotovati že lani novembra, a je njegovo pot v zadnjem trenutku prekinila vest o terorističnem napadu v Parizu. Turneja je bila prestavljena - na čas ko je Teheran verjel, da bodo zahodne sankcije proti državi že umaknjene. Predsednikov obisk se je začel v Italiji, eni od tradicionalnih iranskih trgovinskih partneric, kjer se je Rohani danes naprej sešel z italijanskim premierom Matteom Renzijem. Jutri ga bo v Vatikanu sprejel tudi papež Frančišek, sicer glasen zagovornik dogovora o jedrskem programu. V sredo bo obiskal še Pariz, kjer se bo v Elizejski palači sestal s francoski premierom Francoisom Hollandom.
Tako Francija kot Italija sta takoj po sklenitvi dogovora o jedrskem programu v Iran poslali gospodarski delegaciji, s čimer sta tlakovali pot prihodnjemu sodelovanju. Rohanija na turneji spremlja močna delegacija, sestavljena iz ministrov, uradnikov in gospodarstvenikov. Po pričakovanjih bodo gostje podpisali več pogodb z evropskimi podjetji, med drugim je Iran že napovedal nakup 114 letal evropskega proizvajalca Airbus. Po pisanju Reutersa bo Iran z italijanskimi podjetji sklenil posle vredne 17 milijard evrov, predvsem na področju energetike in proizvodnje jekla. V ta sklop bo po napovedih italijanske strani padel tudi obsežen infrastrukturni projekt - 2000 kilometrov dolg plinovod, ki ga bo v Iranu gradilo italijansko podjetje Saipem. Podobni posli se obetajo tudi francoskim družbam, ki so se v zadnjem letu agresivno podale v iskanje novih poslovnih priložnostih. Med tistimi, ki se najbolj zanimajo za vstop na iranski trg sta proizvajalca avtomobilov Renault in Peugeot ter energetskih velikan Total.
Zahodna podjetja, ki pri vstopanju na iranski trg še naprej ostajajo previdna, predvsem zaradi političnih razmer v državi in morebitnih novih sankcij, ki bi v prihodnosti utegnile doleteti Iran, se soočajo z resno konkurenco azijskih držav. V četrtek je Teheran obiskal kitajski predsednik Xi Jinping, kot predstavnik trenutno največje iranske trgovinske partnerice. Njegov gostitelj je izrazil željo, da bi trgovinska menjava s Kitajsko v naslednjem desetletju dosegla 600 milijard ameriških dolarjev. Za primerjavo, lani je ta znašala 52 milijard.
Sirija v ozadju
Pogovori med voditelji bodo po pričakovanjih obsegali različne teme, tudi aktualne razmere v Siriji, kjer Iran kot najtesnejši zaveznik Bašarja al Asada še naprej igra pomembno vlogo v več let trajajočem konfliktu. Mednarodni napori za zaustavitev nasilja, v katerem je umrlo že več kot 130.000 ljudi, so se do sedaj izkazali za neučinkovite. Iran bi po mnenju strokovnjakov lahko predstavljal enega od ključnih faktorjev pri stabiliziranju razmer v Siriji. Toda napredka pri iskanju rešitev do sedaj ni bilo opaziti. Kot priznavajo francoski diplomati, odnosi z Iranom kljub gospodarskemu zbliževanju ostajajo napeti. »Nobenih sprememb ni zaznati, kar zadeva iranska stališča glede drugih vprašanj v regiji. Obisk v tem pogledu predstavlja priložnost, da obrnemo nov list,« je ozadje Rohanijeve turneje komentiral visoki francoski diplomat.
