Tiskane izdaje
Bruselj – Da se ne bi zgodila blamaža in da EU na predvidenem prvem srečanju pogodbenic pariškega sporazuma na podnebnem vrhu novembra v Marakešu ne bi bila le opazovalka, so morali ministri za okolje 28 članic prikrojiti pravila igre.
Na zasedanju v Bruslju so sklenili, da bo EU ratificirala sporazum, čeprav še niso bili izvedeni ratifikacijski postopki v vseh članicah. Tak manever so skladno s pričakovanji spremljala izsiljevanja. »Poljska še ni propadla,« se je z naslovom poljske himne na zahteve Varšave odzval avstrijski minister za okolje Andrä Rupprechter. Poljska je tradicionalno nejeverna glede podnebnih rešitev in vztraja pri svojem posebnem statusu. Skupaj z Italijo sta v Bruslju v zameno za »da« dosegli, da bosta delitev bremen na ravni EU in reforma sistema s kuponi za izpuste CO2 sprejeti s soglasjem vseh članic.
Unija se je že leta 2014 zavezala, da bo do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 znižala za 40 odstotkov. Slovenija bi po predlogu evropske komisije o delitvi bremen med članicami morala do leta 2030 znižati izpuste za 15 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Ljubljana s postavljenim ciljem načelno nima težav. Po pojasnilih ministrice za okolje Irene Majcen bodo pariški podnebni sporazum menda ratificirali do vrha v Marakešu.
Od 28 članic EU so ratifikacijske postopke končale Avstrija, Francija, Malta, Madžarska, Nemčija, Portugalska in Slovaška. Do zdaj je sporazum ratificiralo 61 držav, ki pomenijo okoli 48 odstotkov svetovnih izpustov. Ko bo dokumente deponirala sedmerica iz EU in skladno z napovedmi še Indija – vsaka po štiri odstotke izpustov – bo dosežena meja 55 odstotkov izpustov, ki je pogoj za začetek veljavnost sporazuma. Drugi pogoj, ratifikacija v 55 državah podpisnicah, je že dosežen. Sporazum, ki ureja izpuste po letu 2020, bo s tem začel veljati manj kot leto po njegovem podpisu.
Že prihodnji teden ga bo menda potrdil evropski parlament, nato pa uradno še predstavniki članic v svetu EU.
