Tiskane izdaje
Bruselj – Preprečen napad na hitrem vlaku Thalys, ki je v petek vozil med Amsterdamom in Parizom, je povzročil nove skrbi evropskim varnostnim organom, saj je spet razkril številne »luknje« v protiterorističnem sistemu.
Najprej se je pokazalo, da kljub poglobljenemu sodelovanju varnostnih služb članic in odločitvi o oblikovanju evropskih baz osumljencev džihadizma mreža ostaja prepustna. Tako so bili s sumi o 25-letnem Ajubu el Kazaniju že seznanjeni organi v Španiji, Franciji in Belgiji. Ugiba se, da je mladi Maročan odpotoval v Sirijo nekaj tednov pred sobotnim napadom, ne da bi bila sploh registrirana njegova vrnitev. Tudi v Belgiji, kjer naj bi živel v zadnjih mesecih, ga niso obravnavali kot dovolj veliko grožnjo, da bi bil pod stalnim nadzorom.
Četudi se Kazani brani z argumentom, da sploh ni hotel izpeljati terorističnega napada, marveč le rop, je oborožitev, s katero je bil na vlaku, razlog za globoke dvome francoskih preiskovalcev o njegovem izgovoru. Ob kalašnikovki, pištoli in nožih je imel s seboj še veliko količino streliva. Če ga štirje pogumni potniki ne bi ustavili, bi lahko na vlaku povzročil pravo morijo z več deset smrtnimi žrtvami. Poseben varnostni izziv je postal nadzor na evropskih vlakih, ki so praviloma nevarovani in so kot taki mehke tarče, saj se lahko na njih brez nadzora vkrca skorajda vsakdo.
Brez skupnih pravil
Na evropskih lokalnih, regionalnih ali mednarodnih vlakih je vsak dan na milijone potnikov. Železniške postaje in postaje podzemne železnice v večjih evropskih mestih so v konicah prava človeška mravljišča, na katera prihajajo množice ljudi. V evropski komisiji opozarjajo, da na področju kopenskega prometa – drugače kot na področju letalstva – na ravni EU glede vprašanja varnosti pred terorističnimi napadi sploh ni skupnih pravil. Med članicami je doslej prevladovalo stališče, da so položaju najbolje kos same.
Nepredstavljivo, da bi na železniških postajah in vlakih lahko vpeljali nadzor potnikov in prtljage, kakršen velja na letališčih. To bi bila tehnično, kadrovsko in časovno zahtevna operacija. Kvečjemu bi lahko izpeljali naključne nadzore. Med schengenskimi državami sistematične nadzore prtljage potnikov na vlakih, ki vozijo na dolgih progah, izvaja le Španija. To je posledica velikih terorističnih napadov v Madridu 11. marca 2004, ki so zahtevali skoraj 200 življenj. Pravi nadzor potnikov poteka tudi na vlakih Eurostar med celino in Veliko Britanijo, ki pa ni del schengna.
Za bolj stroge ukrepe so se v zadnjih dneh odločili v Belgiji, kjer so po preprečenih terorističnih na napadih na začetku leta še vedno okrepljena prizadevanja za večjo varnost. Novi ukrepi veljajo tako na mednarodnih vlakih kot večjih železniških postajah. Belgijski premier Charles Michel je odprl še kočljivo vprašanje schengenskega sistema. Po njegovem bi ga morali prilagoditi, da bi omogočili pregled identitete potnikov in njihove prtljage na mednarodnih vlakih. Cilj tega da ne bi bilo krčenje svobode, marveč – boljše spopadanje z grožnjami.
Schengen na udaru
Potovanje po Evropi brez nadzora potnikov na mejah namreč olajša nenadzorovano gibanje skrajnežev, ki utegnejo izpeljati napade. Schengen je že tako na udaru med begunsko krizo, saj nekaj njegovih članic dopušča prebežnikom pot v druge države, ne da bi izpolnile svoje obveznosti iz dublinskega sistema, po katerem bi morale registrirati, obravnavati in do odločitve o njegove usodi sprejeti vsakega prosilca za azil. Zato je nemška kanclerka Angela Merkel v ponedeljek pozvala evropsko komisijo, naj vpliva na članice, ki ne spoštujejo skupnih pravil.
Kakorkoli že, v evropski komisiji glede teroristične grožnje opozarjajo, da nadzor potnikov na notranjih mejah, kakršen je potekal pred uvedbo schengna, ni dovoljen. Izjeme so le veliki dogodki z varnostnimi tveganji, denimo nogometna prvenstva ali politična srečanja na najvišji ravni, kakršen je bil letos vrh G7 na Bavarskem. Policija sicer lahko nadzira potnike na vlakih, a po pravilih schengna pregledi ne smejo biti sistematični. Sicer pa po mnenju Bruslja schengenska pravila dopuščajo dovolj manevrskega prostora za zagotavljanje varnosti.
