Facebook tone v politični škandal

Tehnološki velikan je nehote omogočil sporne volilne taktike.

Objavljeno
20. marec 2018 23.35
FACEBOOK-CAMBRIDGE ANALYTICA/
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Delnice Facebooka so danes tonile na ameriški borzi in za sabo povlekle tudi vrednost drugih družbenih omrežij, ko so se kopičile informacije, da je kalifornijsko podjetje več let dopuščalo sporne tehnike, s katerimi so zunanja podjetja zlorabljala podatke o milijonih uporabnikov.

Plaz je sprožilo razkritje New York Timesa in britanskega časnika Observer, da je podjetje Cambridge Analytica pod pretvezo akademske raziskave dobilo podatke o 50 milijonih uporabnikov in jih uporabilo za gradnjo digitalne volilne kampanje. Facebook je sicer prekinil vezi z vsemi vpletenimi, toda za zlorabe naj bi vedeli že dve leti, a do zdaj niso ukrepali. Po besedah Sandyja Parakilasa, nekdanjega uslužbenca tehnološkega velikana, naj bi že pred več kot šestimi leti opozarjal, da preveč lahkoten pristop do varovanja zasebnosti uporabnikov lahko povzroči množično odtekanje podatkov.

»Skrbelo me je, ker vsi podatki, ki jih je Facebook dovolil zbirati tretjim podjetjem, niso bili pod našim nadzorom in nismo vedeli, kaj z njimi počnejo,« je za ameriško izdajo časnika Guardian dejal Parakilas. Tako je profesor z univerze Cambridge Aleksandr Kogan prek podjetja Global Science Research (GSR) v domnevno akademske namene okoli 270.000 ljudi prepričal, naj na svoje naprave prenesejo program, ki je nato brez njihove vednosti zbral tudi podatke o njihovih prijateljih, skupaj naj bi šlo za 50 milijonov ljudi.

GSR je podatke nato prodalo podjetju Cambridge Analytica, ki so ga ustanovili z denarjem vplivnega konservativnega donatorja Roberta Mercerja in pod vodstvom konservativnega političnega aktivista Steva Bannona. Namen je bila izdelava natančno usmerjene politične kampanje, najprej za republikanskega senatorja Teda Cruza, nato so prestopili v tabor Donalda Trumpa. Sporno početje je razkril eden od soustanoviteljev podjetja Christopher Wylie, ki se je razglasil za žvižgača, ključno vlogo pri povezovanju političnega posla pa naj bi odigral – zdaj že nekdanji – direktor Cambridge Analytica Alexander Nix. Danes so ga suspendirali, ko so na plan prišli skrivni posnetki, na katerih se je hvalil z umazanimi političnimi prijemi.

Bahanje o zlorabah

Britanska televizija Channel 4 je objavila skrivaj posneta srečanja vrha podjetja z domnevno stranko, ki je bila v resnici novinar televizije, na katerem je Nix trdil, da so prek navideznih podjetij ali podizvajalcev sodelovali v volilnih kampanjah po vsem svetu in da pri tem uporabljajo tudi umazane trike, kot so pošiljanje prostitutk političnim nasprotnikom ali ponudbe za podkupnino, ki jih nato objavijo. Za Belo hišo pomeni težave sinoči objavljen del pogovorov, v katerem se vrh Cambridge Analytica hvali, da so vodili celotno digitalno kampanjo za Trumpa. »Opravili smo vse raziskave, zbrali vse podatke, opravili vse analize, vso ciljanje (volivcev), televizijsko kampanjo, naši podatki so vodili celotno strategijo,« na posnetkih trdi Nix.



Podjetje naj bi spretno izrabljalo ameriško volilno zakonodajo in prek zunanjih političnih organizacij (tako imenovanih »super-PAC-ov«) sprožalo negativne kampanje, med drugim vrsto oglasov »Porazimo sleparsko Hillary«, ki so zbrali več kot 30 milijonov ogledov. Zakonodaja prepoveduje usklajevanje med uradno kampanjo in zunanjimi organizacijami, ki naj bi jo kršili, vendar je Nix trdil, da so uporabljali sistem komuniciranja, ki naj ne bi puščal ne papirnatih ne digitalnih sledi. Pri čemer naj bi zavajali člane obveščevalnega odbora v poslanskem domu kongresa, ki so Nixa zaslišali lani. Takoj so se pojavila tudi ugibanja, ali je Cambridge Analytica sodelovala tudi s podobnim ruskim posegom (o čemer se za Channal 4 spraševala tudi poraženka volitev, demokratka Hillary Clinton), v podjetju so jih – tako kot trditve Nixa – odločno zanikali.

Vprašanja Zuckerbergu

Čeprav Facebook ni imel neposrednih povezav z delovanjem Cambridge Analytica, so na tnalu zaradi svojega omogočanja dostopa do podatkov uporabnikov, kritik so deležni tudi zato, ker še vedno niso obvestili uporabnikov, ki so bili vključeni v delovanje podjetja. Počasen odziv je podoben kot po volitvah leta 2016, ko je prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg trditve, da je bilo družbeno omrežje uporabljeno za načrtno širjenje lažnih novic v podporo Trumpa, označil za »precej zmešano zamisel«. Šele nekaj mesecev pozneje je priznal, da se je motil, Facebook pa je začel razmišljati o ukrepih, kako preprečiti širjenje takšne propagande.

Ameriški kongresniki se bodo danes sestali s predstavniki Facebooka, ki bodo poskušali pojasniti vlogo podjetja v sedanjem škandalu. Podobna pojasnila si želijo tudi v evropskem parlamentu in parlamentu v Londonu. Predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani je sporočil, da so Zuckerberga povabili, naj »pred predstavniki 500 milijonov Evropejcev pojasni, da ne uporabljajo osebnih podatkov za manipuliranje demokracije«. Preiskavo o zlorabi podatkov je sprožila tudi ameriška zvezna komisija za trgovino, po poročanju Washington Posta pa Facebook lahko kaznujejo z do 40.000 dolarji kazni za vsakega uporabnika, kar bi pomenilo več milijard dolarjev.