Tiskane izdaje
Po poročanju televizijske mreže CNN, ki je razkrila prisluškovanje zvezne policije, se je to začelo v 2014, ko je FBI zanimalo njegovo finančno poslovanje in lobistično sodelovanje s proruskimi politiki v Ukrajini. Takrat so prvič dobili dovoljenje od tajnega sodišča, ki jih izdaja v skladu z zakonom o tujem obveščevalnem nadzoru (FISA), lani pa naj bi ga zardi pomanjkanja zbranih dokazov ustavili. Nato so lani ponovno dobili dovoljenje za nadzor, ki se je nadaljeval vsaj v začetek letošnjega leta, tokrat v preiskavi o morebitnih povezavah med Trumpovo kampanjo in domnevno ruskim posegom v volitve.
Paul Manafort. Foto: Matt Rourke/AP
Zbrani podatki naj bi kazali, da je Manafort spodbujal Rusijo, naj pomaga kampanji, čeprav dva od treh neimenovanih virov, ki jih navaja CNN, trdita, da dokazi niso dokončni. Še pred tem razkritjem je časnik New York Times sinoči objavil, da naj bi posebni preiskovalec Robert Mueller, ki po nalogu pravosodnega ministrstva vodi rusko preiskavo, Manafortu med julijsko hišno preiskavo dal vedeti, da ga čaka obtožnica. Po pisanju časnika naj bi Mueller in njegova ekipa ubirali taktiko zastraševanja morebitnih prič in tarč preiskave, kar naj bi bilo nujno za zbujanje spoštovanja v političnih krogih Washingtona.
Trump se je še dolgo posvetoval z Manafortom, tudi ko je bilo njuno uradno sodelovanje končano, stike sta prekinila šele na zahteve njunih odvetnikov. Za zdaj ni jasno, ali so prisluškovalne mreže zajele tudi te pogovore, Bela hiša včeraj še ni komentirala razkritja. Manafort je doslej zanikal, da bi med volitvami kadarkoli namerno komuniciral z ruskimi obveščevalci ali celo »sodeloval pri spodkopavanju interesov ZDA«. Julija letos so opravili hišno preiskavo njegovega doma v Virginiji. FBI mu sicer ni prisluškovala junija 2016, ko se se je na pobudo predsednikovega sina Donalda Trumpa z njim ter predsednikovim zetom in svetovalcem Jaredom Kushnerjem sestal z ruskimi predstavniki, ki naj bi imeli obremenilne podatke o Hillary Clinton.
