Tiskane izdaje
Do odpovedi mirovnih pogajanj je prišlo, potem ko so uporniki minuli teden sporočili, da je konec petmesečne prekinitve ognja, ker da jih skuša Dutertejeva vlada prevarati, poleg tega pa krši človekove pravice. Posledično je tudi vlada odstopila od prekinitve ognja.
Duterte, ki je predsedniški položaj prevzel junija lani, je sprva nadaljevanje mirovnih pogovorov opredelil kot prednostno nalogo in naredil celo osnutek koalicijske vlade, v kateri bi bili tudi uporniki. Po prevzemu položaja je tudi poskrbel za izpustitev komunističnih voditeljev iz zapora, kar naj bi pospešilo mirovna pogajanja.
Zdaj je obsodil upornike zaradi obnovitve sovražnosti ter jim sporočil, da je pripravljen na dolgotrajen spopad. »Vojakom sem dejal, naj se pripravijo na dolgo vojno. Dejal sem, da mir v času naše generacije ne bo prišel,« je dejal v soboto.
Vladnim pogajalcem je predsednik odredil, naj se vrnejo s pogajanj z uporniškimi voditelji. »Ne zanimajo me pogovori z njimi (uporniki). Borili smo se 50 let, če želite podaljšanje za naslednjih 50 let, vam z veseljem ustrežem,« je dodal.
Filipinska vlada in komunistična stranka Narodna demokratska fronta (NDF), ki je upor proti vladi začela leta 1968, sta lani sklenili dogovor o prekinitvi ognja za nedoločen čas, da bi olajšali mirovne pogovore, ki so potekali v Oslu.
Konflikt je doslej terjal 30.000 življenj. Vojaško krilo NDF ima sicer le še okoli 4000 vojakov za razliko od 80. let, ko jih je imela 26.000. Takrat so v krvavem uporu končali 20-letno diktaturo takratnega predsednika Ferdinanda Marcosa.
