Florida: ne pornografiji, da puškam

Ameriški volivci še nikoli doslej niso bili tako soglasni, da je treba končno ukrepati.
Objavljeno
21. februar 2018 22.34
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – V Tallahasseeju, prestolnici zvezne države Florida, je 71 republikanskih poslancev v torek zavrnilo razpravo o strožjem nadzoru nad orožjem. Na balkonu nad njimi so nekatere dijake srednje šole Parkland oblile solze. Toda protesti mladih Floridčanov se nadaljujejo, prikimava jim javno mnenje.

Teden dni po pokolu so jezni dijaki po Floridi prekinjali pouk in se zbirali pred šolami v podporo preživelim dijakom Parklanda, ki so danes protestirali na stopnicah pred floridskim parlamentom. Čez dan so se skupine dijakov sestajale s posameznimi poslanci in jim predstavljale svoje zahteve. »Srečeval sem se z ljudmi, ki mi niso znali povedati, kako ukrepati. Jaz sem le srednješolec, ne vem, kaj vse je treba storiti, toda jasno je, da potrebujemo spremembe,« je dejal Ryan Deitsch, eden od preživelih.

Po njegovih besedah so danes bili v številnih pisarnah, toda »srečali le tri kongresnike, od teh sta se dva strinjala z nami«. »Nisem prišel zato, da bi se prepiral. Rad bi vam le pogledal v obraz in vas vprašal, zakaj. Zakaj ste preprečili razpravo o zakonu?« je Deitsch očital republikancem.


Protest pred floridskim parlamentom. Foto: AP

Mnogi so izrazili razočaranje nad politiki, ki menijo, da je pornografija večja nevarnost od polavtomatske puške AR-15. Republikanska večina je namreč sprejela zahtevo po zaščiti Floridčanov, zlasti najstnikov, pred spletno pornografijo ter po raziskavi, ali ta povzroča duševne motnje. »Kako se je lahko to zgodilo? Ali me zafrkavate? Tega do kongresnih volitev ne bomo pozabili. Jeza, ki me preveva, je neopisljiva,« se je odzvala Emma González, ki je v zadnjih dneh postala eden od obrazov dijaškega upora.

»Zakoni te države so omogočili, da je motena oseba legalno kupila orožje in nas napadla. Zakoni so nas pustili na cedilu, zato potrebujemo drugačne zakone,« je pozval Lorenzo Prado. »Ne bomo odnehali, pritiskali bomo, dokler ne bodo ukrepali. Ljudje umirajo in tega ne moremo več dopustiti,« je bil oster Alfonso Calderon, ki se je prav tako udeležil protesta preživelih dijakov.

Gibanje #NikoliVeč

»Amerika je država, v kateri se dijaki vedejo kot voditelji, voditelji pa se obnašajo, kot da so v srednji šoli,« je v dneh po tragediji zapisal Nicholas Thompson, urednik časnika Wired. Uporniški duh mladih se širi po ZDA, v Koloradu se je republikanski poslanec Mike Coffman moral soočiti z vzkliki jeznih volivcev, da imajo dovolj »molitev in sožalj« ter da je čas za ukrepanje. Skupina dijakov Parklanda je na družbenih omrežjih sprožila gibanje #NikoliVeč, ki bo 24. marca odšlo v Washington na »pohod za naša življenja«. Spletna nabirka zanj je danes presegla 1,3 milijona dolarjev, odzvala sta se igralec George Clooney in njegova žena Amal ter jim namenila pol milijona dolarjev. Z enako gesto je sledila Oprah Winfrey, v ameriški prestolnici se obeta novo množično zborovanje.


Mladi Američani zahtevajo spremembe. Foto: AP

Toda čustvena razprava o nadzoru nad orožjem v daleč najbolj oboroženi državi na svetu izbruhne po vsakem množičnem strelskem napadu, vendar počasi razvodeni ali sproži jezen protinapad zagovornikov pravice do posedovanja in nošenja orožja. Mnogi so po tragediji v Newtownu, ko je umrlo 20 prvošolcev, zakonodaja pa se ni spremenila, izgubili upanje, da je mogoče preseči ideološko razklanost in sprejeti vsaj minimalne ukrepe za strožji nadzor. Toda zadnje meritve javnega mnenja so pokazale, da so se Američani vendarle zasitili krvavih podob in se država morda približuje točki preobrata.

Po merjenju časnika Washington Post kar 77 odstotkov vprašanih meni, da republikanski kongres ni naredil dovolj za preprečitev množičnih strelskih napadov, 62 odstotkov je zatrdilo enako o ­Donaldu Trumpu.

Ideološki okraji

Predsednik države je zaradi medijske pozornosti, ki so je bili deležni mladi protestniki, ukazal pravosodnemu ministrstvu, naj sestavi zakonodajo o prepovedi posebnih naprav, ki omogočajo neprekinjeno streljanje z legalnim polavtomatskim orožjem. Hkrati je dal vedeti, da je kljub dobrikanju orožarskemu lobiju pripravljen podpreti zakonodajo, ki bi okrepila varnostno preverjanje vsakega kupca orožja. K mehčanju populista v Beli hiši je morda pripomogla anketa univerze Quinnipiac, po kateri kar 97 odstotkov Američanov podpira obvezno varnostno preverjanje vseh kupcev orožja. 67 odstotkov vprašanih pa si želi prepoved prodaje tako imenovanih napadalnih pušk, polavtomatskih kopij vojaškega orožja. Ameriški volivci še nikoli niso bili tako soglasni, da je treba ukrepati.


Protestniki med naštevanjem imen dijakov, ki so umrli v strelskem napadu. Foto: AP

Toda razvpita Nacionalna strelska zveza (NRA), ki je na zadnjih volitvah porabila 55 milijonov dolarjev za svoje cilje, bo v prihodnjih dneh zagotovo sprožila protinapad. V desničarskih spletnih glasilih so se že pojavili zapisi, da so protestniki najeti igralci ali da je to zarota zvezne policije FBI, ki naj bi z uporom otrok poskusila preusmeriti pozornost s svoje napake (kljub januarski prijavi ni pravočasno ukrepala proti 19-letnemu napadalcu).

Še bolj kot z denarjem NRA se bodo morali soočiti z dejstvom, da je strankarska mašinerija ZDA preoblikovala v ideološke volilne okraje z enako mislečimi volivci. Republikanske kongresnike za zdaj bolj skrbi, kaj menijo njihovi konservativni volivci, kot pa jezni dijaki, ki imajo dovolj pobijanja.