Tiskane izdaje
Konec julija je delegacija francoskega parlamenta obiskala polotok Krim, ki je pred dobrim letom dni po referendumski odločitvi tamkajšnjih prebivalcev postal del Rusije. Francoski parlamentarci pravijo, da jim je obisk odprl oči in da medijska poročila o »ruski okupaciji Krima« nimajo realne podlage.
»Samo informacije iz prve roke omogočajo, da vidiš pravo sliko,« je dvodnevni obisk sklenil vodja francoske delegacije Thierry Mariani, član desnosredinske republikanske stranke nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Njegova ugotovitev se nanaša na francosko vojaško pokopališe v Sevastopolu, na katerem so pokopani v Krimski vojni padli francoski vojaki. Pravi, da so jih na francoskem veleposlaništvu v Kijevu napačno informirali, da je pokopališče v zelo slabem stanju, kar se je izkazalo za laž. Po besedah predsednika odbora ruske dume za Skupnost neodvisnih držav in Evrazijsko integracijo Leonida Slutskega ukrajinske oblasti po tujih veleposlaništvih v Kijevu širijo zlonamerne informacije. »Gre za provokacijo, ki ni vredna francoske diplomacije,« je Mariani sklenil po ogledu menda zgledno urejenega francoskega pokopališča.
Tudi ostali člani francoske delegacije so presenečeno ugotavljali, da je »ruska okupacija« Krima v resnici videti precej drugače, kot so si jo predstavljali. »Edina vojska, ki sem jo videl, so bili člani vojaškega orkestra. Govorili smo s številnimi ljudmi na ulici. Nihče ni obžaloval, da so postali del Rusije,« je povedal Yves Pozzo di Borgo, podpredsednik odbora francoskega senata za evropske zadeve. V Rusiji je postal prava zvezda, saj je naokoli hodil z majico, na kateri je bil portret ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ameriškemu predsedniku Baracku Obami govori: »Obama, nič prida nisi.« Pozneje se je branil, da tega ni vedel, saj je bil napis v cirilici.
»Lahko rečem, da ljudje ne živijo pod okupacijo, ampak svobodno. Celo krimski Tatari, s katerimi smo se srečali, so nam povedali, da živijo bolj svobodno in varno,« je glavni vtis z ekskurzije strnil Jérôme Lambert, poslanec državnega zbora.
Evropski prijatelji Rusije
Ruski analitik Fjodor Lukjanov ocenjuje, da gre obisk razumeti kot notranjepolitični napad na ne preveč uspešno zunanjo politiko fancoskega predsednika Françoisa Hollanda. »Francija je v zadnjem času na mednarodnem prizorišču izgubila zelo veliko vpliva,« je bil jasen Lukjanov.
Na francoskem zunanjem ministrstvu so obisk obsodili kot »kršenje mednarodnega prava«, saj ni bil usklajen z ukrajinsko stranjo. »Krim je Ukrajina. Kdorkoli podpira njegovo aneksacijo, bo kazensko odgovarjal, ne glede na državljanstvo, status ali diplomatski položaj,« je bil jasen Georgij Logvinski, član ukrajinskega parlamenta, ki je poskrbel, da so proti desetim francoskim parlamentarcem že sprožili preiskavo. Ukrajinska varnostna služba SBU je francoskim parlamentarcem za tri leta prepovedala vstop v Ukrajino.
Francozi so začeli trend, saj za jesen ekskurzije na Krim že napovedujeta delegaciji italijanskega in madžarskega parlamenta, obisk pa je že napovedala tudi Nadine Morano, francoska poslanka skupine Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu. Prav francoska republikanska stranka je v njem ustanovila skupino prijateljev Rusije, ki se zavzema za obnovitev dialoga.
»Omenjeni obiski so zelo boleči za ukrajinsko vodstvo, saj Krim ne more biti priznan kot del Rusije. V Evropi obstaja skupina politikov, ki zlorabljajo temo obnovitve odnosov z Rusijo, še posebej na področju gospodarstva,« je kritičen ukrajinski politolog Konstantin Bondarenko. Ulrich Speck z inštituta Carnegie v Evropi s sedežem v Bruslju nasprotno ocenjuje, da omenjeni obiski bolj kot o evropski razklanosti govorijo o demokratičnosti Evropske unije, »saj kažejo, da vlade v EU ne nadzirajo političnega sistema«.
