Tiskane izdaje
Sofija − V tekmo za prihodnjega generalnega sekretarja Združenih narodov, ki bo s prvim januarjem prihodnje leto na položaju zamenjal Ban Ki Muna, vstopa nov igralec oziroma igralka. Bolgarija je namreč zamenjala svojo kandidatko.
Sofija namesto generalne sekretarke organizacije Združenih narodov za zaščito kulturne dediščine (Unesco) Irine Bokove v boj pošilja evropsko komisarko in podpredsednico evropske komisije Kristalino Georgievo. »Menimo, da bo uspešnejša kandidatka,« je odločitev vlade pojasnil bolgarski premier Bojko Borisov.
Govorice, da bolgarska vlada razmišlja o umiku podpore Irini Bokovi in imenovanju nove kandidatke, so krožile že dalj časa, a jim je Sofija sredi meseca naredila konec in jih zavrnila kot neutemeljene. Premier Borisov je takrat sporočil, da njegova vlada še naprej podpira Bokovo in jo bo podpirala vsaj do 26. septembra, ko bo v varnostnem svetu potekalo peto neformalno glasovanje o kandidatih, a da bo takrat morala biti med dvema glavnima kandidatoma.
To se ni zgodilo. Kot smo poročali, je po ponedeljkovem petem glasovanju petnajsterice članic varnostnega sveta Združenih narodov na prvem mestu obstal Portugalec António Guterres, ki je dobil 12 pozitivnih, dva negativna in en neodločen glas; na drugem pa srbski zunanji minister Vuk Jeremić. Na tretje mesto se je uvrstil slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak, na četrto pa skupaj z argentinsko ministrico Susano Malcorra nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk. Bokova je pristala na petem oziroma šestem mestu.
Generalna sekretarka Unesca je pred začetkom glasovanj sicer veljala za favoritko, tudi zato, ker je ženska in ker prihaja iz vzhodne Evrope. Bokova je po navedbah tiskovne agencije AFP še sinoči vztrajala, da od kandidature ne bo odstopila. Če bi Bolgarija na tej točki predstavila novega kandidata, bi bila to huda politična napaka, je dejala.
Irina Bokova. Foto: Leon Vidic/Delo
Prihodnjič z barvnimi glasovnicami
Ponedeljkovo glasovanje je bilo zadnje, ko so predstavniki držav oddali neoznačene glasovalne lističe. V prihodnjem glasovanju − to bo 5. oktobra − bo namreč pet glasovnih lističev drugačne barve, označevali pa bodo voljo petih stalnih članic, ki lahko s pravico do veta blokirajo katerega koli kandidata. Tudi zato bo to glasovanje po oceni slovenskega kandidata Danila Türka pomembnejše, kot je bilo pred kratkim.
Nekdanji slovenski predsednik je bil po prvem glasovanju na drugem mestu, na drugem je padel na četrtega, nato na osmega, se povzpel na šestega, v ponedeljek pa na četrtega. Daleč najbolje se je doslej odrezal nekdanji portugalski premier António Guterres, ki je iz vsakokratnega glasovanja izšel kot zmagovalec. Doslej so od tekme odstopili trije kandidati, čeprav se takšna odločitev izrecno ne pričakuje od nikogar. »Ne vemo, kaj pomeni prvo mesto in kaj zadnje,« je v ponedeljkovem pogovoru za Delo na vprašanje, kje je meja, ko se od kandidata pričakuje, da odstopi, povedal Türk. Izrazil je tudi dvom, da bi se v tekmi za prihodnjega generalnega sekretarja pojavilo novo ime. »Tudi, če bi se, ne bi bilo sprejeto dobro. Kdorkoli bi stopil v igro, bi slabo končal,« je ocenil.
