Glas optimizma iz kitajskega smoga

Proces reševanja zraka, vode in tal ne bo ne lahek ne hiter.

Objavljeno
21. april 2016 22.09
CHINA-ENVIRONMENT/
Zorana Baković
Zorana Baković

Nekaj dni pred letošnjim dnevom Zemlje je kitajsko ministrstvo za vodne vire objavilo rezultate raziskav, ki razkrivajo, da je približno 80 odstotkov podzemnih vodnih virov v porečju štirih največjih rek tako onesnaženih z industrijskimi in kmetijskimi odpadki, da ogrožajo zdravje ljudi.

To je bila samo ena od dramatičnih novic o katastrofalnem stanju človekovega okolja v državi z največ prebivalci na svetu in še eno opozorilo o tem, kako nujen je radikalen preobrat v kitajski politiki zaščite zraka, vode in tal. Ti so morali v zadnjih treh desetletjih plačevati strupeno ceno za hiter razvoj.

To je bila tudi samo ena od številnih podob, ki povedno pričajo o razlogih, zakaj bo azijska sila danes ena od prvih držav podpisnic pariškega podnebnega sporazuma. Kitajci ne smejo več vdihavati zraka, piti vode in nimajo več kje pridelovati zdrave hrane. Morajo se postaviti na čelo globalne vojne proti uničevanju okolja, sicer se bodo zadušili v lastnih smeteh.

Pomemben je tudi politični vidik. Reševanje planeta je postalo eno od (redkih) vprašanj, o katerih se Peking in Washington strinjata, zato je kitajski predsednik Xi Jinping hitro zgrabil priložnost, da se postavi ob bok Baracku Obami in se loti najpomembnejše naloge našega časa.

Opazni premiki

Globalno segrevanje grozi, da bo pahnilo Zemljo v nov srednji vek, in če so se kitajski voditelji doslej spraševali, kaj lahko storijo, da se bo človeštvo počutilo dolžno Kitajski, so zdaj dobili jasen odgovor: preprečijo lahko nadaljnje onesnaževanje in vlagajo v vrhunske tehnologije za ublažitev posledic zdaj že neizogibnih podnebnih sprememb. Tudi boj proti korupciji bo pomagal, saj Kitajska že ima dovolj dobrih zakonov za zaščito okolja, a je imela doslej velike težave pri njihovem izvajanju.

Medtem ko so mediji te dni napovedovali kitajski podpis podnebnega sporazuma, so starši učencev šole za tuje jezike v Changzhou v pokrajini Jiangsu zahtevali selitev otrok na varnejšo lokacijo. Nekaj sto jih je namreč resno zbolelo, verjetno zaradi zastrupitve s težkimi kovinami in kemikalijami, ki so ostale za nedavno preseljenimi kemičnimi tovarnami.

Manj cenzure za zeleni bolj

Sprememba v pristopu se vidi že po tem, da je reportažo o obolelih otrocih objavila centralna televizija, s čimer je država sporočila, da bo naredila red med onesnaževalci zlepa ali zgrda. Črne podobe onesnažene Kitajske bodo od danes vir novega optimizma. Proces reševanja zraka, vode in tal ne bo ne lahek ne hiter. Najpomembneje je, da bo enosmeren. Vrnitve k razmišljanju »najprej razvoj, nato čiščenje« ne sme več biti.