Tiskane izdaje
Bruselj – Če se bodo bruseljski načrti uresničili, bo gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado, Ceta, pod streho že v prihodnjih mesecih.
Predvideno je, da bo sporazum Ceta – pogajanja o njem so se končala pred dvema letoma – podpisan na oktobrskem vrhu EU in Kanade. Na kanadski strani zadržkov ni. Predsednik vlade Justin Trudeau se je na vrhu G20 zavzel za pospešitev postopkov in kolege pozival k bitki s protekcionizmom, ki da ogroža gospodarsko rast. Kljub zadržkom v več članicah Unije je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker razglasil, da je Ceta najboljši in najnaprednejši sporazum od vseh, o katerih se je EU kadarkoli pogajala.
Evropska komisija
... civilna družba pa protestira
Politične, sindikalne in civilnodružbene organizacije vseh barv v številnih članic EU delujejo proti TTIP in Ceti. Zagovornike je redko slišati. V gospodarstvu sicer prevladuje naklonjenost obema sporazumoma. Najglasnejši so kritiki v Nemčiji in Avstriji, čeprav imata obe kot izvozni gospodarstvi velike koristi od svobodne trgovine. Tudi v Franciji z bolj protekcionistično tradicijo so se ostro obrnili proti TTIP. V vseh treh državah so pred volitvami, zato so tamkajšnji pozivi k ustavitvi pogajanj vsaj nekoliko pod njihovim vplivom.
Evropska komisija je julija nekoliko popustila kritikom Cete. Čeprav je bila njena pravna služba prepričana, da bi bila dovolj potrditev sporazuma v svetu EU kot predstavništvu članic in evropskem parlamentu, je Junckerjeva komisija predlagala potrditev Cete kot mešanega sporazuma. Tak status ima sporazum, ki posega v pristojnosti članic, zato mora biti ratificiran tudi v njihovih notranjih postopkih. Potrjen bo moral biti v več nacionalnih parlamentih, ponekod, denimo v Belgiji, tudi v regionalnih parlamentih.
V parlamentu v belgijski Valoniji so že spomladi razglasili, da Cete ne bodo podprli. Zapleti spodkopavajo ugled EU kot zanesljive in verodostojne partnerice v mednarodnih pogajanjih. Na referendumu na Nizozemskem so letos zavrnili prostotrgovinski sporazum z Ukrajino. Sporazum s Kanado se bo lahko začel začasno izvajati že po njegovem podpisu in pred končanimi postopki ratifikacij. Pogoj za začasno izvajanje, ki ga nemški kritiki poskušajo ustaviti tudi na ustavnem sodišču, je odločitev sveta EU.
S Ceto, ki ga EU sprejema s Kanado kot 11. največjim gospodarstvom na svetu, bodo že takoj odpadle skoraj vse carine, medsebojno bo zagotovljen dostop do javnih naročil, odprt bo pretok storitev. Številni evropski izdelki – med več kot 140 sta, denimo, nizozemska gavda in balzamični kis iz Modene – bodo zaščiteni. Kanadi je bila pripravljena popustiti EU glede ad hoc arbitražnih sodišč, kakršna so bila do zdaj normalen standard v reševanju investicijskih sporov po svetu. Namesto tega bosta EU in Kanada uvedli stalni tribunal.
Najglasnejši kritiki proti Ceti in TTIP so v Nemčiji in Avstriji, čeprav imata obe kot izvozni gospodarstvi velike koristi od svobodne trgovine.Foto: AFP/Tobias Schwarz
Ceta in TTIP v nemilosti
Ljubljana - O trgovinsko-investicijskih sporazumih Ceta in TTIP so se v preteklih dneh v Sloveniji izrekli tako politika kot socialni partnerji in civilna družba. Parlamentarna odbora za gospodarstvo in evropske zadeve sta včeraj na pobudo Združene levice obravnavala predlog priporočil državnega zbora slovenski vladi v zvezi s sporazumoma. Med drugim želijo, da vlada na ravni EU zahteva večjo transparentnost pogajanj in postopkov sprejemanja sporazumov, ter priporočajo, da pred morebitno ratifikacijo sporazumov pripravi poglobljene študije o socialnih in okoljskih posledicah uveljavitve ter da vsebino jasno in razumljivo predstavi javnosti. Vlada se strinja, da je treba dobiti informacije o potencialnih učinkih sporazumov, in predlaga, da se uporabijo vse relevantne študije ter se po potrebi pripravijo še nove. Strinja se tudi s priporočilom opozicije, da na ravni EU zastopa stališče, da je za proučitev in odločitev o sporazumu Ceta državam članicam treba zagotoviti dovolj časa.
Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Greenpeaca, Zveze društev upokojencev Slovenije in Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) pa so včeraj poslance državnega zbora pozvali, naj zavrnejo sporazum Ceta. »Besedilo sporazuma še ni uradno niti zaključeno, pričakuje pa se, da 1500 strani dolgo zavezujočo mednarodno pogodbo potrdijo že septembra. Noben odgovoren parlament ne bi smel privoliti v tak postopek,« je prepričan Andrej Gnezda iz Umanotere. Breda Kutin iz ZPS je opozorila, da Ceta ne prinaša prednosti in je preveliko tveganje za potrošnike glede varstva njihovih pravic, zdravja in zasebnosti, njegova uveljavitev pa odpira stranska vrata še enemu spornemu sporazumu med EU in ZDA - TTIP. Nasprotniki sporazuma Ceta bodo v četrtek ob 16. uri pripravili shod na Prešernovem trgu.
Zadržani so tudi škofi
S potekom sprejema prostotrgovinskega sporazuma med EU in Kanado so se pred dnevi seznanili člani ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Tako sindikati kot delodajalci so izrazili zadržke do nekaterih vsebin, vsi pa odločno nasprotujejo vključitvi mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državami (ICS) v sporazum. O skladnosti bilateralnega investicijskega sodišča s pravnim redom EU naj bi se sicer, zaradi številnih strokovnih pomislekov in mnenj, izreklo tudi Sodišče EU. »Kar mi pričakujemo, je, da bodo pogajalci tako pri TTIP kot Ceti, zagotovili, da se bodo standardi, ki veljajo v Evropi, upoštevali, prav tako pa pričakujemo, da se bo trg za naše izdelke tam odprl,« je dejal Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.
Do čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe (TTIP) so se opredelili tudi škofi. Komisija evropskih škofovskih konferenc in Škofovske konference ZDA so sprejele skupno izjavo, v kateri opozarjajo, da razprave, ki spremljajo pogajanja, prebujajo številna vprašanja v zvezi s socialno zaščito delavcev, skrbjo za ranljive skupine, zmanjševanjem družbene neenakosti in migracij, zavzemanjem za mir in odgovornostjo do prihodnjih generacij. Pred zaključkom pogajanj bi bila po njihovem mnenju ključna temeljita analiza učinkov na državljane, družbo in planet. »Upoštevati mora morebitne posledice čezatlantskega partnerstva na osnovne potrebe, elemente blaginje ter pravico do dostopa in pravico do priložnosti,« so poudarili v Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Pri vrednotenju vseh sporazumov pa je treba upoštevati tudi načela trajnosti in previdnosti, varovanja delovne sile, domorodno prebivalstvo, migracije, kmetijstvo in trajnostni razvoj.
