Množice se zgrinjajo na volišča, napetost ostaja

Volilni torek Američane odrešuje kampanje, ne odpravlja pa njihovega nezadovoljstva.

Objavljeno
08. november 2016 22.24
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Volivce v New Yorku je danes pričakalo čudovito jesensko jutro, kot da je globoko modro nebo obmorske metropole nagrada za poldrugo leto pritlehne in mučne predsedniške kampanje. Na volišču Q0112 v četrti Astoria je bilo opoldne presenetljivo veliko ljudi, ki so v vrsti čakali na svoje glasovnice.

»Čeprav je še zgodaj za ocenjevanje udeležbe, že lahko rečem, da je do zdaj prišlo zelo veliko ljudi, veliko več kot običajno,« je dejal Howard Satinoff, volilni koordinator v veži javne osnovne šole Mamie Fay. Več kot leta 2008? »Hmm, dobro vprašanje. Gotovo več kot pred štirimi leti, a leta 2008 je bilo po mojem mnenju več ljudi.« Morda, ker je bilo v zraku več upanja. »Morda, toda upanje je takrat tudi ostalo v zraku,« je skoraj ušlo koordinatorju. Opravičujoče se je nasmehnil, toda taki občutki že nekaj časa prevevajo velik del volilnega telesa.

Na hodniku je stala pisana množica, ki je odražala podobo priseljenske delavske četrti. Starejši par se je oziral naokrog in iskal nekoga, ki zna grško in jima bo pomagal izpolniti glasovnice. Astoria je znana po svoji obsežni grški skupnosti, številni priseljenci s Peleponeza že leta živijo v okolju, kjer jim v vsakdanjem življenju ni treba znati več kot tri ali štiri besede angleščine. V tako močni priseljenski skupnosti bi pričakoval odpor do republikanca Donalda Trumpa, toda volivci so bili danes nenavadno zadržani, veliko bolj kot, denimo, pred dvema letoma, ko so brez težav razkrivali, kateri stranki so namenili glas v boju za kongres.

»Znano je le meni in bogu«

»To je zasebno, kar jemljem zelo resno, znano je le meni in bogu,« se je skrivnostno nasmehnila Dorothy, starejša Newyorčanka, in zaupljivo pogledala v nebo. Ni niti vedela niti poskušala ugibati, kdo bo zmagal, prepričana pa je bila, da bo rezultat zelo tesen. A je bi skrbelo, da bi globoko razdeljene ZDA lahko zašle v povolilni kaos, če kateri od kandidatov ne bi želel sprejeti rezultata in bi volivce spodbujal, naj se mu tudi sami uprejo. »Oh, ne, volilna kampanja res ni bila prijetna, a ljudje bodo brez težav sprejeli rezultat, ne vem, zakaj ga ne bi,« je dejala z iskrenim začudenjem. Nato je začela pazljivo opazovati stare šolske fotografije na zidu. »Na eni od njih sem tudi jaz, a vidite, katera je iz leta 1950?«

Akter, dekle, pokrito s hidžabom, se je najprej sramežljivo nasmehnilo, nato pa je le razkrilo, da je volila za demokratko Hillary Clinton. »Ne vem, ali mi je res všeč. Veliko stvari pri njej me res moti. Toda ... veste, sem muslimanka ... res nisem imela izbire.« Ni ji bilo treba pojasnjevati, ostre besede, ki jih je Trump naslovil na muslimansko skupnost, od zamisli, da bi muslimanom prepovedali vstop v državo, do javnega prepira z muslimansko družino Khan, ki je v Iraku izgubila sina Humajuna, danes niso bile pozabljene.

Robert in Lisa nista želela razkriti, komu sta namenila svoj glas, bila pa sta prepričana, da bo tesno, na koncu bo zmagala Clintonova. A nista delila zaupanja Dorothy, da bo volilni torek razelektril napetost v državi in si bosta oba politična tabora segla v roke. »Republikanci bodo še naprej obtoževali demokrate, ti pa republikance. Kdorkoli bo zmagal, bo imel velike težave pri vodenju države,« je Robert napovedal težka štiri leta za prihodnjo vlado v Beli hiši. A po njunih besedah glavna težava niso politične razlike, pač pa vse večja neenakost, ki razžira družbo.

Ljudje želijo pravičnejšo družbo

»Potrebujemo več pravičnosti, vse se vrti okoli enega odstotka (najpremožnejših in privilegiranih, op. p.), bogati postajajo vse bogatejši, revni pa so vse bolj revni,« je dejala Lisa. Robert pa dodal, da tudi srednji razred drsi proti revščini, zato so ljudje jezni, želijo spremembo in volijo za Trumpa. »Pri čemer ne vidijo, da je isto sranje. Ali pa še slabše,« ni izbiral besed o republikancu.

Veliko jabolko je tako kot vsa velika mesta demokratska trdnjava, v kateri ameriška desnica nima možnosti za zmago. Milijarder tako doma ni imel možnosti za zmago, a vseeno nekaj gorečih oboževalcev. Celo med latinoameriškimi volivci. Iris Toledo je aprila iskreno obžalovala, ker v volilne imenike ni vpisana kot demokratka in ga ni mogla podpreti že na glasovanju znotraj republikanske stranke. Danes se je takoj spomnila Slovenije (»Oh, Melania je tako čudovita, kakšno srečo imate«), nato pa brez trohice dvoma dejala, da bo Trump zmagal.

Iz vseh zveznih držav so prihajala poročila o rekordni udeležbi volivcev iz latinskoameriških držav in nihče tega ni razumel kot dober znak za milijarderja. Le gospa Toledo je prepričano dejala, da bo novi politik, ki »pove tako, kot je, čeprav včasih tako dvigne prah«, premagal »tisto žensko«. V baru nekaj korakov od volišča pa so z velikim lepakom vsem gostom z nalepko Volil sem ponujali kozarček žganice z besedami: »Zaslužili ste si«. Vabili so jih, naj zvečer pri njih spremljajo štetje glasov, saj so »nekatere stvari preveč strašne, da bi jih gledali sami«.