Globok priklon, še globlja kriza

Politični obstanek Šinzo Abeja visi na nitki, a Japonce bolj skrbijo posledice njegovega morebitnega moralnega poraza.

Objavljeno
26. marec 2018 21.07
Zorana Baković
Zorana Baković
O tem, zakaj se nacionalizem tako zlahka povezuje z zasebnimi interesi, so se začeli spraševati tudi na Japonskem, potem ko se je japonski premier Šinzo Abe v nedeljo globoko priklonil in prosil svojo državo, naj mu odpusti, ker je omajal zaupanje ljudi v vlado zaradi škandala, povezanega z nepregledno prodajo državnega zemljišča zasebni izobraževalni ustanovi Moritomo Gakuen.

Na zemljišču blizu Osake so lani začeli graditi osnovno šolo, v kateri bodo poučevali otroke v radikalnem domoljubnem duhu. To bo višja raven vzgoje »idealnih Japoncev«, ta se začenja že v vrtcu Cukamoto, ki je v lasti iste ustanove. V njem otroci, stari od tri do pet let, vsako jutro stojijo pred zastavo vzhajajočega sonca in glasno ponavljajo, da morajo biti zvesti svojim staršem ter dobri do bratov in sester. Nato ponavljajo zapovedi iz predvojnega cesarskega ukaza o izobraževanju ter pri svojih rosnih in nedolžnih letih obljubljajo, da se bodo »pogumno žrtvovali za državo, če bo treba«.

Toda za nacionalističnim projektom obnovitve tradicionalne vzgoje novih rodov Japoncev se skrivajo nepojasnjene interesne povezave, in to predvsem med Abejem in njegovo ženo Akie, ki je bila v prijateljskih odnosih z Jasunorijem Kagoikejem, vodjo ustanove Moritomo. Preiskovalci domnevajo, da je Akie Abe s posredovanjem moža dosegla, da so dragoceno zemljišče prodali precej pod tržno ceno, nato pa so na finančnem ministrstvu celo spreminjali dokumente, da bi prikrili nedopustno transakcijo.

Zemljišče, veliko 8770 kvadratnih metrov, so junija 2016 kupili za 1,26 milijona dolarjev oziroma za samo 14 odstotkov ocenjene vrednosti. Potem ko so preiskovalci ugotovili, da je Kagoike lažno prikazal precej višjo vrednost projekta gradnje šole v dokumentih, s katerimi je zaprosil za vladno subvencijo, so ga lani aretirali, za delovanje Šinza in Akie Abe pa sta se začela zanimati tako pravosodje kot javnost.

Sanje o veliki Japonski

Japonski premier je večkrat zatrdil, da ni vpleten v škandal, povezan z ustanovo Moritomo. In ravno ko se je lani že zdelo, da se je prah okoli tega nekoliko polegel, Japonci pa so se začeli bolj zanimati za severnokorejske balistične projektile, ki so nekajkrat preleteli njihove glave, so februarja preiskovalci spet začeli pregledovati dokumente, iz katerih so bila izbrisana imena Abejevih in nekaterih predstavnikov vladajoče Liberalnodemokratske stranke (LDP).

Abe se je že resno pripravljal za svoj tretji mandat na čelu LDP, največje japonske politične stranke, v kateri bodo na strankarskih volitvah septembra letos glasovali o novem vodstvu. Izvolitev bi mu omogočila, da bi postal premier, ki je najdlje ostal na svojem položaju v zgodovini Japonske. Resda je slišati kritične pripombe, da že samo zaradi tega spodkopava temelje demokratičnosti, ki na Japonskem tako in tako v resnici slonijo na eni stranki in pol (LDP je bila od leta 1957 do zdaj na oblasti več kot pol stoletja z dvema kratkima premoroma, ko je oblast prepustil socialistom in demokratom), toda Abeju v prid govorijo argumenti, ki upoštevajo sedanje regionalne politične razmere: ključna dejavnika, ki bosta odločala o političnem položaju Japonske, medtem ko je Rusija pod večnim Vladimirjem Putinom, Kitajska pod imperatorsko usmerjenim Xi Jinpingom, Severna Koreja pa pod nespremenljivim Kim Džong Unom, bosta prav moč vodstva in izvedba ustavnih sprememb, s katerimi bodo odpravili mirovniška določila. Abe je prepričan, da je zato treba ohraniti kontinuiteto takšne politike, kakršno goreče zagovarja, in Japonsko spet narediti veliko.

Če je Abeju do zdaj koristilo, da ima šibko opozicijo na političnem odru, se zdi, da bi ga lahko pokopalo to, da ima zagovornico opozicije v svoji hiši. Tako se je Akie pogosto predstavljala: ne samo, da je zase trdila, da je »opozicijski tabor v družini«, ampak je nasprotovala, denimo, ponovni uporabi jedrske energije, potem ko je Abejeva vlada spet začela vkljapljati reaktorje. Zavzemala se je tudi za obiskovanje svetišča Jasukuni, namenjenega Japoncem, ki so umrli za domovino in med katerimi so tudi vojni zločinci, usmrčeni po drugi svetovni vojni, to pa je počela ravno takrat, ko se je njen mož izogibal svetišču, da ne bi stopnjeval napetosti v odnosih s sosednjimi državami.

Zaradi pritiskov naredil samomor

Abe se je morda prav zato odločil, da ne bo dovolil, da bi povabili Akie na zaslišanje pred poslanci o njenih povezavah z Moritomom, in je v ponedeljek pred odborom zgornjega doma za proračun povedal, da je »odgovoril na vsa vprašanja o tem, kaj je moja žena rekla ali mislila«. Opozicija je začela še odločneje zahtevati podrobnejšo preiskavo, potem ko je regionalni uradnik na finančnem ministrstvu naredil samomor in v poslovilnem pismu zapisal, da se je za to odločil, ker so pritiskali nanj in zahtevali, naj vso odgovornost za ponareditev dokumentov prevzame nase. Tudi če je res, kakor trdi premier, da so za škandal z desničarsko izobraževalno ustanovo krivi birokrati, ki so jih zalotili s prsti v marmeladi, bi moral odstopiti vsaj finančni minister in namestnik premiera Taro Aso.

Abejev politični obstanek kljub vsemu visi na nitki. Njegova priljubljenost med ljudmi je zdaj komaj 38-odstotna (anketa Asahi šimbuna pravi, da samo 31-odstotna), 43,8 odstotka vprašanih državljanov pa meni, da bi tudi on moral odstopiti s svojega položaja skupaj z Asom. Ponarejanje dokumentov kaže, da se je v krizi znašla tudi demokracija na Japonskem, pravijo v uvodniku Asahi šimbuna. Moritomo tudi ni edina ustanova, ki je poskušala pridobiti državna sredstva s prijateljskimi poznanstvi s premierom. Abe bo, skratka, težko preživel do septembra.

V ponedeljek je Abe zatrjeval, da politični vihar na Japonskem ne bo preprečil spreminjanja mirovniške ustave. Države v okolici se sprašujejo, kako bo vplival na uzakonitev čezpacifiškega partnerstva (TPP), ki ga je sredi marca podpisalo 11 držav v regiji (brez ZDA), in kako bo vplival na nadaljnji razvoj razmer na Korejskem polotoku. Toda za japonsko javnost je najtežje vprašanje, kdo bo ohranil demokracijo. Liberalna opozicija je šibka, nacionalistična oblast pokvarjena. In preveč zadanih ciljev še neuresničenih.