Tiskane izdaje
Kitajska še vedno močno zaostaja za največjimi izvozniki orožja, a se z velikimi koraki približuje vrhu. V minulih petih letih se je njen izvoz orožja povečal za 88 odstotkov, še toliko pomembnejše pa je dejstvo, da se s svojo prisotnostjo na tem trgu ne opira samo na nizko tehnološko opremo, temveč svojim kupcem ponuja tudi vse bolj sodobno in vse bolj izpopolnjeno orožje.
V primerjavi z Ameriko, ki ima v svojih rokah 33 odstotkov trga, in Rusijo, katere delež znaša 25 odstotkov, je Kitajska še vedno majhna udeleženka v tej trgovini. Najnovejši podatki Inštituta za mirovne raziskave v Stockholmu (SIPRI) pa jasno kažejo, v katero smer se razvija.
Ne le da je azijska sila kot izvoznica orožja prehitela Nemčijo in Francijo, ampak je v minulih petih letih za celih 25 odstotkov zmanjšala svoj uvoz vojaške opreme. Kot je navedeno v poročilu SIPRI, je to dokaz, da kitajska vojska vse bolj zaupa domačim izdelkom, in to ne glede na vse slabosti, ki jih bo morala kitajska vojaška industrija čim pred odpraviti.
»Oprema, ki jo izdeluje Kitajska, je veliko bolj izpopolnjena kot pred desetimi leti,« pravi Simon Wezeman, višji raziskovalec v programu oboroževanja in vojaških stroškov SIPRI. »S tem je pritegnila zanimanje tudi nekaterih velikih trgov.«
Poročilo SIPRI dobro opisuje tudi geostrateške odnose v Aziji. Dejstvo, da je največji kupec kitajskega orožja Pakistan, se popolnoma ujema z nedavno trditvijo Yan Xuetonga, direktorja Inštituta za mednarodne odnose na pekinški univerzi Tsinghua, da »ima Kitajska zdaj enega samega pravega zaveznika in to je Pakistan«.
Ugledni politolog je to izjavil v intervjuju za New York Times in ob tem poudaril, da Severna Koreja ni več iskrena zaveznica. In čeprav ni natančno določil meril, po katerih se odnosi opredelijo za »zavezniške«, je Yan Xuetong poudaril, da mora v primeru Pakistana Kitajska zmanjšati gospodarsko pomoč in jo spremeniti v vojaško. »Cilj vojaške pomoči prijateljskim državam je izboljšanje strateškega sodelovanja in zagotovitev politične podpore,« je dejal.
Prav tako zanimivo pa je tudi dejstvo, da je, kot je navedeno v poročilu SIPRI, največja uvoznica orožja Indija. Čeprav si premier Narendra Modi na vso moč želi, da bi svojo državo spremenil v eno od pomembnih izvoznic na tem trgu, je ta cilj še vedno zelo daleč. Indija trenutno proda za komaj 150 milijonov dolarjev vojaške opreme in njeni načrti, da bi ta znesek do leta 2025 povečala na tri milijarde, so vsekakor malce preveč ambiciozni.
Pomemben je tudi podatek, da od skupno 5,6 milijarde dolarjev, kolikor jih Indija porabi za nakup orožja, kar 70 odstotkov nameni Rusiji. Kljub nedavnim prizadevanjem Amerike, da bi se Indiji vsilila kot strateška partnerka na vseh pomembnih področjih – torej tudi na vojaškem – ostaja indijska vojska odvisna od ruskega orožja in opreme. In to se očitno ne bo tako hitro spremenilo.
Gospodarji vojne
Ko pogledamo zemljevid azijskih gospodarjev vojne, se izkaže, da Kitajska oborožuje Pakistan, Rusija pa Indijo. To je nadvse zanimivo, če upoštevamo mrežo nasprotujočih si strateških interesov v Južni Aziji, ki bi jih oba strateška partnerja – Kitajska in Rusija – posredno lahko postavili na nasprotujoče si strani.
SIPRI poleg tega razkriva, da vse večji kitajski vojaški proračun in vse očitnejša pripravljenost azijske sile, da z orožjem brani morja, ki si jih je prisvojila pod svojo oblast, neposredno vplivajo na tekmovanje v oboroževanju v tej regiji. V zadnjih petih letih je med desetimi največjimi uvozniki vojaške opreme kat šest držav z azijsko-pacifiškega območja.
Poleg Indije, ki kupuje 14 odstotkov globalne ponudbe orožja (in se s tem uvršča pred Saudsko Arabijo, ki kupuje 7 odstotkov globalne ponudbe), je na tretjem mestu Kitajska, ki je s 4,7-odstotno udeležbo na trgu še vedno velika uvoznica. Največja postavka na kitajskem nakupovalnem seznamu so motorji za bojna letala. Na petem mestu je Avstralija, na sedmem Pakistan, na osmem Vietnam (ki se je zaradi kitajskih groženj v Južnem kitajskem morju) prebil s 43. mesta, na katerem je bil v obdobju od leta 2005 do leta 2010, na desetem mestu pa je Južna Koreja.
Vzajemno zaupanje
Mednarodni inštitut za strateške študije je v svojem poročilu poudaril, da se Kitajska, Japonska, Južna Koreja in Indonezija zaradi nižje stopnje gospodarske rasti niso odrekle povečanju svojih vojaških proračunov. Tako je azijsko-pacifiška regija lani za oboroževanje porabila 435 milijard dolarjev. Od tega je samo kitajski proračun znašal 142 milijard dolarjev. Revija Jane's na podlagi dosedanje stopnje povečanja vojaških proračunov in na podlagi razvoja situacije na tem območju napoveduje, da se bo do leta 2020 ta znesek povečal na 533 milijard dolarjev, od tega pa bo samo Kitajska za oboroževanje porabila 225 milijard dolarjev.
Ko so se prejšnji teden na singapurski letalski prireditvi zbrali vsi svetovni proizvajalci orožja, da bi pokazali, kaj vse ponujajo, je bilo to dodatno znamenje, da se največ pričakuje prav od tega območja. Ali najmanj, odvisno od zornega kota. Največ napetosti in najmanj vzajemnega zaupanja med sosedami.
