Gülen očital turškim oblastem pot v totalitarizem

Vladajočo stranko AKP je obtožil, da vsako kritiko označuje kot napad na državo in izgovor za zatiranje civilne družbe.

Objavljeno
03. februar 2015 18.19
TURKEY-VOTE-ERDOGAN-FEATURE
Mo. B., Delo.si, STA
Mo. B., Delo.si, STA

Istanbul, New York – Turški voditelji peljejo državo proti totalitarizmu, je v danes objavljenem komentarju v časniku New York Times zapisal v ZDA živeči turški klerik Fethullah Gülen. Vladajočo stranko AKP je obtožil, da vsako demokratično kritiko označuje kot napad na državo in izgovor za zatiranje civilne družbe.

Gülen velja za enega največjih nasprotnikov turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Javni kritiki se sicer načeloma izogiba in komentarji, kakršen je današnji, niso pogosti. Zanj se je odločil, potem ko so v Turčiji v minulih mesecih aretirali na desetine njegovih privržencev, ker naj bi skušali strmoglaviti Erdogana, poroča STA.

»S tem ko vsak kritičen glas vidijo kot sovražnika - ali, še huje, izdajalca - vodijo državo proti totalitarizmu,« je med drugim zapisal v članku z naslovom Turčija spodkopava demokracijo. »Zgodovinsko priložnost«, da Turčija postane napredna država z realno perspektivo članstva v EU je, tako Gülen, »zapravilo« zatiranje civilne družbe in medijev s strani AKP.

V New York Timesu so sicer 73-letnega Gülena, ki se le redko pojavlja v javnosti, označili kot »islamskega učenjaka, pridigarja in borca za socialne pravice«. Erdoğan v celotnem članku ni izrecno omenjen, pišeSTA .

Gülen v izgnanstvu v ZDA živi od leta 1999. Domovino je zapustil, ker so ga tedanje sekularne turške oblasti obtožile, da skuša uničiti državo. Vodi vplivno gibanje Hizmet, ki ga podpira na milijone Turkov in je ustanovilo na stotine šol po vsem svetu. Več let je veljal za tesnega zaveznika Erdoğana in njegove v islamu zakoreninjene stranke AKP.

Leta 2013 je nato Erdoğan, tedaj še premier, Gülenu pripisal odgovornost za korupcijsko afero, ki je dodobra pretresla vladajočo elito. Začela se je prava vojna, v kateri je bilo odstavljenih in aretiranih na desetine Gülenovih privržencev oziroma vsaj domnevnih privržencev, še posebej v policijskih, tožilskih in sodnih vrstah ter tudi v medijih.

Erdoğan Hizmetu očita, da deluje kot »vzporedna država«, čeprav se gibanje ni nikoli javno politično udejstvovalo.