Tiskane izdaje
New York – Hillary Clinton je v torek dokončno postala prva ženska, ki bo zastopala eno od dveh velikih strank na predsedniških volitvah. S prepričljivo zmago v Kaliforniji je zapečatila svojo prevlado, zdaj jo čaka ne prav lahko koketiranje z nezaupljivimi podporniki strankarskega tekmeca, senatorja Bernieja Sandersa.
»Prepreke je mogoče podreti. Pravica in enakost lahko zmagata. Ta kampanja je zagotovilo, da ni meja, da ni omejitev za nikogar od nas,« je Hillary Clinton poudarila zgodovinski mejnik. Senator Bernie Sanders sicer (še) ni izstopil iz tekme, a se bori le še za vpliv na prihodnjo politiko stranke, saj je nekdanja zunanja ministrica z zmagami v Kaliforniji, Novi Mehiki, Južni Dakoti in New Jerseyju podrla zadnje, že tako majavo upanje na čudežni preobrat. Senator jo je premagal le v Severni Dakoti in Montani.
Skupaj jo podpira krepko več od polovice delegatov, kolikor jih demokrati izbirajo na volitvah v posameznih zveznih državah in ozemljih, na njeni strani je velika večina superdelegatov, vplivnih članov stranke, ki lahko volijo po lastni presoji. Zanjo je glasovalo na milijone več volivcev, in čeprav držijo trditve Sandersovega tabora o neenakem boju in tihi podpori vrha demokratske stranke, Hillary Clinton upravičeno slavi zmago in nov dosežek žensk v ameriški politiki.
Tiskovna agencija Associated Press – njeno preštevanje delegatov ima največjo težo v ZDA – je v ponedeljek razglasila, da je Hillary Clinton zbrala podporo 2383 delegatov, potrebnih za nominacijo demokratske stranke. To so utemeljili na neuradnih pogovorih z neimenovanimi superdelegati. Toda to je le še poglobilo dvome »berniejevcev« o demokratičnosti volilnega postopka in vlogi vrha stranke v njem. Še posebej, ker so mediji skupaj z mogočno mašinerijo Hillary Clinton nemudoma pritisnili na Sandersa, naj konča kandidaturo.
Torkove zmage so razkadile dvome, a senator še vedno trdi, da bo vztrajal do zbora stranke v Filadelfiji. Morda si bo premislil po današnjem sestanku s predsednikom Barackom Obamo, toda za zdaj se ne zmeni za želje vrha stranke. »Naše poslanstvo ni le premagati Donalda Trumpa, ampak preobraziti državo. Borili se bomo tudi prihodnji torek v Washingtonu,« je v Santa Monici dejal privržencem, ki so glasno negodovali, ko je omenil nasprotnico Hillary Clinton.
Uporni milenijci
To čaka težko delo, kako prepričati gibanje, ki ga je ustvaril Sanders. Ameriški milenijci, ki se nagibajo k liberalnim vrednotam, zahtevajo večjo socialno pravičnost družbe ter se informirajo prek spleta in družbenih medijev, so posvojili »politično revolucijo« sivolasega senatorja in zaradi njega postali aktivni volivci. To je pomemben premik, saj je delež milenijcev v volilnem telesu že dosegel delež obsežne bejbibum povojne generacije, čeprav je njihova volilna udeležba ponavadi nižja.
Toda Sandersov boj za pravičnejšo družbo in proti skorumpiranemu volilnemu sistemu je našel sozvočje z njihovim upiranjem uveljavljenemu vrhu – političnemu v Washingtonu ali gospodarskemu z Wall Streeta – in jih pritegnil na volišča veliko več kot običajno. Zanje je nekdanja prva dama, senatorka in zunanja ministrica utelešenje starega sistema, zato ji ne zaupajo, splet pa jim je ponudil primerjavo med njenim prilagajanjem stališč in Sandersovimi desetletji skoraj enakih sporočil o družbeni nepravičnosti.
Poleg tega imajo mlajše volivke precej drugačen pogled na zgodovinski dolg do žensk kot njihove matere ali babice. To je ujezilo prekaljene feministke, kot je borka za pravice žensk Gloria Steinem, ki se je morala pozimi opravičevati zaradi izjave, da »gredo [mladenke] tja, kjer so fantje«. Podobno se je morala zaradi ostrih odzivov mladih pokesati prva ženska na čelu zunanjega ministrstva Madeleine Albright, ko je oznanila obstoj »posebnega pekla za ženske, ki ne pomagajo druga drugi«.
Zadnja ovira
V spopadu s Trumpom bo pomembna za izvolitev prednost Hillary Clinton, česar se zaveda tudi newyorški milijarder, ki jo je pred tedni obtožil, da jo samo »ženska karta« ohranja na vrhu boja za demokratsko nominacijo. Njun boj bo tekmovanje v črnjenju nasprotnikovega karakterja, pri čemer se Trump z nenadzorovanim jezikanjem spravlja iz ene zadrege v drugo. Namesto umirjanja stališč in nagovarjanja zmernih volivcev še bolj polarizira politični prostor.
Zadnji napad na zveznega sodnika mehiškega porekla je sprožil val zgražanja tudi v republikanski stranki. Vodja kongresne desnice Paul Ryan, ki je prejšnji teden previdno podprl strankinega kandidata, je v torek označil njegove opazke za »rasizem iz učbenikov«. Republikanski senator Mark Kirk iz Iowe, ki se bo jeseni boril za novo izvolitev, pa je sporočil, da ne podpira Trumpa. Ta je svoj nagovor – glasovali so tudi republikanci, toda milijarder že nekaj časa nima tekmecev – v torek bral s teleprompterjev, da ne bi znova zašel na spolzka tla.
Hillary Clinton tako ne nosi le plamenice političnega preboja žensk na najvišjo funkcijo, ampak tudi odgovornost, saj je zadnja ovira med Trumpom in Belo hišo. To pomeni, da mora prepričati volivce o iskrenosti svojih namenov, kar ni lahka naloga za kandidatko, ki se je mesece izogibala novinarjem, proti pravilom skrivala zasebno pošto v času ministrovanja in noče razkriti vsebine dobro plačanih govorov za Wall Street.
Koraki do Bele hiše: Clintonova in Trump
Za vse, ki pozorneje spremljate tekmo za strankarski predsedniški nominaciji, smo pripravili interaktivno grafiko. Do nje pridete s klikom na sliko.
