Hladni sprejem papeža na Poljskem

Frančišek v Krakovu poziva Poljake, naj se usmilijo beguncev.

Objavljeno
29. julij 2016 18.03
Jožica Grgič
Jožica Grgič
Papeža Frančiška, ki je v sredo prispel v Krakov, na svoj prvi obisk na Poljsko, letošnjo gostiteljico svetovnega dneva mladih, ki ga imenujejo tudi katoliški Woodstock, sta posvetna in cerkvena oblast sprejeli precej hladno.

Svetovni dan mladih je shod katoliške mladine iz vsega sveta, za katerega je dal pobudo papež Janez Pavel II. leta 1984, pripravijo pa ga na dve leti ali tri v različnih državah. Pred letošnjim je bil shod leta 2013 v Riu de Janeiru, ko je bil Bergoglio komaj nekaj mesecev papež. Na molitvenem bedenju s papežem je bilo dva milijona mladih, njegove maše na koncu shoda na plaži Copacabana pa se je udeležilo dobre tri milijone vernikov, kar poldrugi milijon več kot koncerta Rolling Stones. Tokratni shod teh številk ne bo dosegel.

Shod mladih načeloma pripravi katoliška cerkev, na Poljskem pa je sodelovala tudi vlada, in to ne le pri državniškem delu obiska. Potem ko se je Frančišek v sredo sestal s predstavniki oblasti in škofi, se je v četrtek prvič srečal z mladimi v parku Blonia v Krakovu. Večstotisočglavi množici, v kateri je bilo tudi 600 Slovencev, je med drugim spregovoril o beguncih, eni od tem, o katerih imajo poljska oblast in tudi dobršen del klera drugačno stališče od Frančiška.

Preizkus krščanskega usmiljenja

Za papeža je odnos do migrantov preizkus krščanskega usmiljenja: »Usmiljeno srce zna biti zatočišče tistemu, ki ni nikoli imel hiše ali jo je izgubil, zna ustvariti domače in družinsko vzdušje tistemu, ki je moral emigrirati, sposobno je nežnosti in sočutja. Usmiljeno srce zna deliti kruh z lačnimi, usmiljeno srce se odpre in sprejme begunca in migranta,« je dejal mladim. Dan prej je v nagovoru oblastem Poljake pozval, naj sprejmejo vse, ki bežijo zaradi vojn in lakote ter naj bodo solidarni s tistimi, ki jim niso zagotovljene temeljne pravice. Dodal je, da pojav migracij zahteva »dodatno modrost in usmiljenje za premagovanje strahov«. Poljska vlada ima izrazito negativno stališče do migrantov in je zavrnila sprejem beguncev iz Sirije, Iraka in Afganistana, pri čemer se sklicuje na varnost in ohranjanje krščanske identitete poljskega naroda.

Papeževo sporočilo ima posebno težo v trenutku, ko v svetu upada toleranca in ko se Poljska prepira z evropskimi institucijami zaradi konservativnih zakonov, s katerimi ukinja svobodo medijev in neodvisnost sodstva.

Nenaklonjenost klera

Frančišek, zagovornik prožnejše in bolj usmiljene Cerkve, v poljskih konservativnih katoliških krogih še zdaleč ni priljubljen, kot je bil Poljak Janez Pavel II.. Papeževo potovanje je tako zaznamovano tudi z nenaklonjenostjo konservativnega poljskega klera svojemu poglavarju. O prevladi pokojnega poljskega papeža nad sedanjim govori tudi to, da je na ulicah Krakova v teh dneh videti več plakatov s podobo Janeza Pavla II. kot s Frančiškovo.

Cerkev na Poljskem nikoli ni bila napredna, odkar pa je na oblast prišla evroskeptična in ultrakonservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), se je država politično močno preusmerila h klerikalnemu konservativizmu. Vodilni politiki želijo iz Poljske narediti domoljubno in katoliško pobožno državo, pri čemer imajo veliko podporo poljskega klera, ki je še posebno vpliven na podeželju.

Hud spodrsljaj

O ne ravno dobrih odnosih med Frančiškom in poljsko cerkveno hierarhijo govori tudi pismo škofov, s katerim so mlade vabili na svetovni shod. V njem sploh niso omenili Frančiška, čeprav je ta v nekem smislu tudi gostitelj. Namesto tega so omenili Janeza Pavla II., ikono Poljakov zaradi njegove vloge pri padcu komunizma. Dobršen del poljske duhovščine se tudi ne strinja s Frančiškovimi pozivi, naj bo Cerkev bolj vključujoča in usmiljena do ločencev, samohranilk, homoseksualcev in žensk, ki so splavile. Poljska ima najbolj restriktiven zakon o splavu v Evropi, omejen pa je tudi dostop do kontracepcije, ki je zdravniki nočejo predpisovati in lekarne ne imeti v ponudbi zaradi zakona o ugovoru vesti. Ta ščiti tiste, ki iz moralnih razlogov zavračajo umetno uravnavanje rojstev.

Jaroslaw Makowski, liberalni poljski teolog, je izjavil: »Ko je bil Frančišek leta 2013 povabljen na Poljsko, ga še nismo poznali. Toda po nekaj mesecih je postalo jasno, da on ni takšen, kot je bilo pričakovati, ampak nekdo, ki želi pretresti Cerkev in jo preusmeriti s poti, na katero je Cerkev na Poljskem navajena.«

Poljski škofje se ne strinjajo niti s poenostavitvijo postopka za razvezo, ki ga je uvedel Frančišek. Stopnja razvez na Poljskem je blizu evropskega povprečja, število ljudi, ki redno hodijo k maši, se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za deset odstotnih točk, na približno 40 odstotkov. Za katoličane se sicer opredeljuje 92 odstotkov Poljakov.

Številnim poljskim politikom ni bila všeč niti papeževa lanska okoljska okrožnica Laudato si' (Hvaljen, moj Gospod); v njej se zavzema za omejevanje porabe fosilnih goriv. Na Poljskem so številni to okrožnico dojeli kot »protipremogovno«, premog pa je zelo pomemben za poljsko gospodarstvo in še posebno za energetiko, saj večina električne energije prihaja iz termoelektrarn na premog.

Papež je danes dopoldne obiskal Auschwitz, popoldne se je v krakovskem parku spet srečal z mladimi, vrhunec njegovega obiska bo nedeljska maša na odprtem ob koncu svetovnega dneva katoliške mladine, ki naj bi se je udeležilo 1,5 milijona vernikov.