Tiskane izdaje
Lee Bo se prejšnjo sredo ni vrnil domov. Njegova žena Sophie Choi je bila sicer vajena, da je dolge ure preživljal v knjigarni na Causeway Bayu, vendar je ni nikoli pozabil obvestiti, kadar so se poslovni sestanki zavlekli pozno v noč.
V petek se je odločila njegovo izginotje prijaviti policiji. Bala se je za 65-letnega Boja, še zlasti zato, ker so v preteklih mesecih skrivnostno izginili že štirje njegovi kolegi iz založniške hiše Mighty Current (Shi-dai Chao-liu), katere solastnik je Bo in ki ji pripada omenjena knjigarna v eni najbolj obiskanih četrti Hongkonga.
Najprej je oktobra lani iz tajskega letovišča Pattaya izginil Gui Minhai, ki je bil prav tako eden od solastnikov omenjene založniške hiše. Gui se je rodil na Kitajskem, a je naturaliziran Šved, tako da je po njegovem izginotju preiskavo sprožilo politično vodstvo v Stockholmu. Kljub vrsti diplomatskih not in posredovanju švedske vlade se še vedno nič ne ve o usodi tega založnika.
Nato je prav tako skrivnostno izginil generalni direktor založniške hiše Liu Bo, za njim je izginil poslovni menedžer Cheung Jiping, nato pa še Lam Wing-kei, menedžer knjigarne Causeway Bay Books.
Sum ugrabitve
Že pred izginotjem Lee Boja so zaposleni v založniški hiši Mighty Current sumili, da gre za ugrabitve, za katerimi stoji Peking. Ko se je Lee svoji ženi oglasil iz Shenzhena, mesta na jugu pokrajine Guangdong, do katerega je lahko prispel edino tako, da je prestopil mejo, ki nekdanjo britansko kolonijo ločuje od LR Kitajske, je Sophie Choi pregledala njegovo delovno mizo. Dokument, ki ima veljavo potnega lista, brez katerega je nemogoče preiti na kitajsko stran, je ostal v predalu. Kako neki je torej prišel do Shenzhena, se je spraševala.
V kratkem telefonskem pogovoru, ki je, kar je zelo čudno, potekal v mandarinskem kitajskem jeziku, ne pa v območnem kantonskem narečju, je Lee svoji ženi dejal, da »sodeluje v neki raziskavi«, ni pa ji povedal ne s kom raziskuje pa tudi ne kaj raziskuje. Šele po tem, ko je njegovo izginotje postalo povod za proteste, in to tako demokratičnih zakonodajalcev kot državljanov, ki so se v nedeljo zbrali pred predstavništvom osrednje kitajske vlade v Hongkongu in zahtevali pojasnilo, je Sophie Choi dobila pismo, ki ga je po njenem prepričanju v resnici napisal Lee Bo. V njem jo mož prepričuje, da je na Kitajsko vstopil »na svoj način« in da je vse v najlepšem redu.
»Zakaj naj bi Lee Bo v Kitajsko vstopil na 'svoj način'?« so se nemudoma vprašali zakonodajalci iz Demokratske stranke in Nove ljudske stranke, ki so že dolgo zaskrbljeni zaradi poskusov Pekinga, da bi utišal svobodo govora v Hongkongu.
Založniška hiša Mighty Current je redno objavljala knjige, ki so bile na Kitajskem prepovedane, ker so bile ali zelo kritične do vodstva Komunistične partije ali pa so razkrivale strogo varovane skrivnosti, povezane z vodilnimi osebnostmi, medfrakcijskimi obračuni ali sprejemanjem pomembnih političnih odločitev.
Belo nasilje
Leejevi prijatelji sumijo, da je vrsta nenavadnih izginotij povezana s pripravljanjem knjige o ljubezenskem življenju kitajskega predsednika Xi Jinpinga, v kateri se na veliko govori o njegovi ljubici, s katero je dolgo živel v zunajzakonski skupnosti. Ker so vse izdaje Leejeve založniške hiše v kitajskem jeziku, je knjigarna na Causeway Bayu ena od obveznih postojank kitajskih turistov. Dovolj zgovoren je tudi uvodnik kitajske izdaje časopisa Global Times, v katerem avtor poudarja, da je ta knjigarna že »povzročila škodo ljudstvu in da Lee Bo to zelo dobro ve«. »Če je že privolil diskretno sodelovati v preiskavi, ni ne zanj osebno ne za poslovanje njegove knjigarne dobro, da so mediji v Hongkongu tako planili na to temo,« je v grozečem tonu zapisano v uvodniku.
Največji strah med Hongkonžani vzbuja slika tajnih agentov iz Kitajske, ki ugrabljajo njihove rojake in jih nato brez sledu odpeljejo čez mejo. »Belo nasilje« je Leejevo izginotje označila Agnes Chow, članica prodemokratične skupine Scholarism, v videosporočilu, ki ga je v soboto objavila na facebooku. »Hongkong ni nič več Hongkong,« je dejala. Njen Urgentni krik iz Hongkonga je pritegnil skoraj milijon gledalcev.
Ker ima Lee Bo tudi britanski potni list, je v Peking pripotoval britanski zunanji minister Philip Hammond, da bi se s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem pogovoril o stanju »ene države – dveh sistemov«, kar je načelo, ki naj bi Hongkonžanom tudi pod kitajsko oblastjo zagotavljalo vladavino zakona in svobodo govora. »Lee je najprej in predvsem kitajski državljan,« mu je odgovoril Wang. In Hongkong resnično ni nič več Hongkong.
