Tiskane izdaje
Kairo − Lani poleti je v Egiptu, ki se še ni dobro umiril po protestih arabske pomladi, znova začelo brbotati. Ljudstvo, nezadovoljno z vladavino Muslimanskih bratov, je leto dni po prvih demokratičnih volitvah znova zahtevalo odstop najvišjega v državi − predsednika Mohameda Mursija. Vojska se ni pustila dolgo prepričevati, strmoglavljenje Mursija in z njim Muslimanskih bratov je napovedala 3. julija. Sledil je krvavi obračun s privrženci predsednika, ki so po njegovi odstavitvi zasedli ulice.
Mednarodna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) v poročilu opozarja, da skrbno načrtovana dejanja egiptovskih varnostnih sil, ki so izpolnjevale ukaze takratnega vodstva, mejijo na zločin proti človečnosti. »Šlo je za nasilen pregon, ki so ga načrtovali na najvišjih ravneh egiptovske vlade. Mnogi, ki bi morali odgovarjati za marsikaj, so še vedno na oblasti,« je pojasnil predstavnik HRW Kenneth Roth.
Poročilo HRW zajema dogajanje med julijem in avgustom lani, ko so varnostne sile pod vodstvom Abdela Fataha al Sisija napovedale vojno protestnikom. Najbolj krvavi dan poletja je bil 14. avgust 2013, ko so pripadniki varnostnih sil ob sončnem vzhodu začeli »prazniti« trg pred mošejo Raba al Adavija v vzhodnem Kairu.
»Jutranjih opozoril protestnikom, naj se razidejo, mnogi niso slišali, in tudi če so jih, jim pripadniki varnostnih sil niso dali dovolj časa za umik,« so zapisali v poročilu. Tistega dne je samo pred mošejo Raba al Adavija umrlo najmanj 817 ljudi, a je število po ocenah HRW verjetno veliko večje. Kot so zapisali, je nediskriminatorna in načrtna uporaba smrtonosne sile privedla do enega največjih pobojev protestnikov v samo enem dnevu v novejši zgodovini.
Poročilo HRW, ki temelji na pričevanjih več kot 200 prič, omenja najvišje predstavnike oblasti, katerih vlogo v pokolu bi morali pod drobnogled vzeti neodvisni preiskovalci. V samem vrhu seznama je notranji minister Mohamed Ibrahim, ki je v enem od intervjujev jasno povedal, da je sam zasnoval in nadzoroval operacijo pregona protestnikov. Med »arhitekti« pokola je po njihovih navedbah tudi takratni obrambni minister Abdel Fatah al Sisi, ki je pozneje slekel uniformo in se sam zavihtel na predsedniški položaj. Pokazali so tudi na tedanjega vodjo egiptovskih specialnih enot Medhata Menšavija.
Organizacija sicer priznava, da so bili med protestniki pred mošejo verjetno tudi oboroženi posamezniki – na območju naj bi našli vsega 15 kosov orožja –, a dodaja, da to ne opravičuje brezglavega streljanja na množico ljudi. Neusmiljeno obračunavanje s protestniki se je nadaljevalo tudi prihodnje dni drugod po državi; v spopadih je umrlo 1400 ljudi, več kot 15.000, med njimi tudi najvišje predstavnike Muslimanskih bratov, so aretirali in zaprli. Nič manj neusmiljena niso bila sodišča, po hitrem postopku so na smrt obsodila najmanj 200 obtoženih.
