In kdo je zmagovalec prepovedi burkinija?

Avstralka libanonskih korenin Aheda Zanetti si lahko mane roke, saj se ji je posel povečal za 200 odstotkov.

Objavljeno
29. avgust 2016 11.16
Saša Vidmajer
Saša Vidmajer

Poletje je potekalo v znamenju­ burkinija v Franciji, burk v Nemčiji in polemik o musli­manskih oblačilih. Gre za ­vnetljivo politično temo, a tudi pomembno tržno nišo, saj po muslimanski kopalni opravi posegajo številne ženske.

Kaj je burkini in kako se je pojavil na plažah po svetu? Kako ga dojemajo na različnih koncih sveta? Od kod izvira ime? Medtem ko francosko politično prizorišče vznemirjata nošnja in prepoved burkinija – to zadnje je za ene znak laicizma, za druge islamofobije –, doživlja kontroverzno žensko oblačilo rekordne prodajne rezultate. Od polemik v Franciji je največ pridobila Avstralka libanonskih korenin Aheda Zanetti, izumiteljica burkinija. Za številne medije je komentirala, da so žgoče debate ob prepovedi dramatično povečale povpraševanje, prodaja burkinijev se je povečala za 200 odstotkov.

Blagovna znamka od leta 2006

Aheda Zanetti je odkrila tržno nišo leta 2004, ko je opazovala nečakinjo v hidžabu pri odbojki. Ugotovila je, kako nepraktično in nerodno za šport je takšno oblačilo. Odločila se je, da bo oblikovala nekaj, kar bo ustrezalo tako praktičnim potrebam na plaži, v morju in pri športu kot muslimanski zadržanosti, hotenju po zakritem telesu, želji pokazati čim manj kože. Ustanovila je podjetje Ahiida. Leta 2006 je registrirala burkini oziroma burqini kot blagovno znamko; sestavljen je iz naglavnega pokrivala, ki je nekaj med hidžabom in kapuco, oprijete tunike in hlač, ki pokrivajo celotno žensko telo. Za številne muslimanke je nov artikel pomenil rešitev težav s kopanjem na javnih plažah.

Zdaj se avtorica otepa političnih žigosanj. Povedala je, da so uradniki v več kot ducat francoskih obalnih mestih, kjer so prepovedali burkini – dogajajo se mučni incidenti, na primer na plaži v Nici, ko so oboroženi policisti na plaži silili muslimanko, naj se sleče v javnosti –, povsem narobe razumeli, kaj pomeni burkini. Za muslimanske ženske po njenih besedah namreč pomeni svobodo in možnost drugačnega življenjskega sloga, pojav­ljanja na kopališču. Pravi, da je izumila oblačilo zato, ker ženske na plaži pač potrebujejo izbiro. »Noben moški na svetu nam ne more zapovedovati, kaj naj oblečemo in česa ne.«

Zanimanje med nemuslimankami

Štirideset odstotkov burkinijev pokupijo nemuslimanke, je med drugim povedala Aheda Zanetti. Razložila je, da ga nosijo tako judovske ženske kakor mormonke, da ga je, denimo, kupila budistična nuna za prijateljice. Menda posežejo po njem tudi nemuslimanke, na primer bolnice s kožnim rakom, ženske, ki hočejo skriti postavo, matere in torej vse, ki se jim ne zdi prijetno razkazovati svoje telo oziroma razkrivati kožo.

»Burkini sem ustvarila, da bi dala ženskam svobodo, ne pa da bi jim jo odvzeli,« je Aheda Zanetti pred kratkim zapisala v mnenjskem besedilu za Guardian. Burkini ne simbolizira islama, temveč prosti čas, veselje, telesno kondicijo, zdravje. Navedla je mučne izkušnje nečakinje, ki se zaradi neprimernih oblačil ni mogla ukvarjati s športom, in tudi podobne lastne mladostne občutke, zaradi česar se je odločila oblikovati burkini.

»Ko sem ga poimenovala, nisem mislila, da bo to burka za plažo. Burka je za mene samo beseda, zrasla sem v Avstraliji ... Burkini je kombinacija dveh kultur, smo Avstralci, a po izbiri tudi muslimani ... Kar se ta čas dogaja v Franciji, me žalosti. Upam, da ne gre za rasizem.« Za neki drug medij je izjavila, da bi pravzaprav rada postavila naslednje vprašanje: »Hočejo francoski župani in politiki prepovedati burkinije ali samo muslimane?«

Na francoskih plažah je bilo slačenje nekoč prepovedano. Ta čas je zapovedano. Seveda ne gre za ženske, gre za desničarske volilne glasove. Čez osem mesecev bodo predsedniške volitve in politične stranke tekmujejo med seboj, katera bo zavzela bolj trdo držo do islama.