Tiskane izdaje
New York – Protestniki v Severni Dakoti so v nedeljo proslavljali začasno zmago. Zbor inženircev ameriške vojske, ki vodi postopek gradnje spornega naftovoda Dakota Access, je sporočil, da bodo začeli iskati novo pot naftovoda, s katero bi se izognili vrtanju predora pod reko Misuri blizu indijanskega rezervata. Toda vlagatelji v projekt so dali vedeti, da čakajo prihodnjega predsednika.
Odločitev ni bila nepričakovana. Po mesecih protestov, ko so zasebni varnostniki na gradbišču celo s psi napadali protestnike, je upor Sjujev, ki so se jim pridružili pripadniki več kot 200 drugih ameriških prvobitnih plemen, vendarle zbudil pozornost večine medijev. V zadnjih dneh se jim je pridružilo na stotine veteranov, ki so napovedali, da bodo postavili živi zid med protestniki in policijo. Prihod je napovedala vse bolj vplivna demokratska poslanka s Havajev Tulsi Gabbard, upor pa je prerasel nezadovoljstvo lokalnega plemena Stoječa skala. Po njihovih besedah naftovod ni samo ogrozil vira pitne vode, pač pa naj bi skrunil njihovo sveto zemljo z grobišči.
»Najboljši način za odgovorno in hitro končanje projekta je poiskati možnosti novega poteka cevovoda pod reko Misuri,« je v nedeljo sporočila Jo-Ellen Darcy iz zbora inženircev. Hkrati je dala vedeti, da so pomisleki prišli iz Bele hiše, saj naj bi njen svet za okoljsko kakovost pri vprašanjih pravičnosti do indijanskih plemen in do okolja poudarjal, da poskušajo v spornih primerih najti alternativne rešitve. Poleg tega Sjuji niso imeli dostopa do vse gradbene dokumentacije, zaradi »občutljivih varnostnih vprašanj« niso videli niti študije o nevarnostih in posledicah morebitnega izliva nafte.
Voda je življenje
V nedeljo so protestniki v osrednjem taboru Oceti Sakowin ali Ognji sedmih svetov slavili. Okoli njega so postavili živo verigo sklenjenih rok ter skandirali: »mni wichoni«, kar v jeziku sjujskega plemena Lakota pomeni »voda je življenje«. »Pleme Stoječa skala in vsa indijanska dežela bo za vedno hvaležna vladi predsednika Baracka Obame za to zgodovinsko odločitev,« je sporočil poglavar plemena Stoječa skala Dave Archambault. »Ves svet opazuje, vse naše ljudi pozivam, naj se dvignejo in ne odidejo, dokler to ne bo končano,« je opozoril pripadnik plemena Miles Allard.
Opozorilo ni bilo iz trte izvito, saj po besedah odvetnika Jana Hasselmana, ki zastopa pleme, primer še zdaleč ni končan. »Podjetje Energy Transfer Partners [glavni vlagatelj v projekt] lahko vloži tožbo, prihodnji predsednik Donald Trump pa lahko spremeni odločitev vlade,« je Hasselman miril prehitro slavje. Obamova Bela hiša je Trumpu otežila delo, saj ni v celoti zavrnila projekta, pač pa ni po hitrem postopku izdala dovoljenja za vrtanje, kar pomeni, da so sprožili postopek obsežne okoljske presoje projekta. Vsa prihodnja dovoljenja bodo tako pod strožjo sodno presojo.
Včeraj se je iztekel rok, ki ga je zbor inženircev postavil za izpraznitev tabora. Na rečnih bregovih je bilo na tisoče ljudi, indijanska skupnost se je združila v enoten upor, kot ga ne pomnijo. Sjujem so se pridružili pripadniki drugih plemen, na pomoč so jim priskočili tudi okoljski aktivisti iz vseh ZDA, ki so se poimenovali varuhi voda. Lokalna policija – oblasti v Severni Nevadi podpirajo naftno industrijo, ki je močno poživila tamkajšnje gospodarstvo – se je doslej trudila razgnati proteste, tudi s pršenjem vode v ledeni zimi dakotske prerije, včeraj pa so dejali, da tokrat ne bodo posredovali.
Odločnost vlagateljev
Iz podjetja Energy Transfer Partners so sporočili, da je to »povsem politična odločitev« ter da pričakujejo dokončanje 3,7 milijarde dolarjev vrednega naftovoda »brez dodatnega spreminjanja njegovega poteka«. Pri tem računajo na novo vlado, ki bo čez poldrugi mesec prevzela oblast. Jason Miller, Trumpov predstavnik za odnose z javnostmi, je včeraj sporočil, da »podpiramo gradnjo in bomo v Beli hiši preučili dogajanje ter sprejeli ustrezne odločbe«.
Prejšnji teden je iz Trumpove stolpnice v New Yorku prišlo sporočilo, da bodo »presekali uradniški formalizem Obamove vlade, ki naši državi preprečuje večjo raznovrstnost energetskih naložb«. Izmuzljiva stališča prihodnjega predsednika bo morda nekoliko bolj zeleno usmerilo včerajšnje srečanje z nekdanjim podpredsednikom Alom Gorom, enim najvidnejših zagovornikov odločnih ukrepov za omilitev podnebnih sprememb. Doslej je bil odločen zagovornik fosilnih goriv, ne glede na njihovo okoljsko ceno.
