Tiskane izdaje
Dunaj - Pogajalci iz Irana in šesterice svetovnih sil, ki se že leta pogajajo o omejitvah iranskega jedrskega programa, bodo danes začeli zadnji krog pogovorov pred rokom za končni dogovor, ki se izteče 24. novembra. Možnosti za dogovor niso povsem jasne, za najtežavnejše jabolko spora pa po poročanju Slovenske tiskovne agencije velja bogatenje urana.
Pet stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov - ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija - in Nemčija je novembra lani v Ženevi glede spornega jedrskega programa doseglo začasni dogovor z Iranom. Ta je v zameno za zamrznitev ključnih delov programa Teheranu omogočil delno olajšanje sankcij.
Dogovor mogoče, če zahteve ne bodo prevelike
Jedrski dogovor med Iranom in šesterico svetovnih sil je mogoč, če se bo druga stran vzdržala prevelikih zahtev, je pred začetkom zadnjega kroga pogajanj danes dejal iranski zunanji minister Džavad Zarif. Njegov ameriški kolega John Kerry je medtem Iran pozval, naj vsa prizadevanja usmeri v to, da dokaže miroljubnost svojega jedrskega programa.
»Upamo, da na nam bo uspelo, a ne moremo ničesar napovedovati,« je glede možnosti, da bodo strani dosegle dogovor, danes dejal Kerry. »Nujno je, da Iran sodeluje z nami in vsa prizadevanja usmeri v to, da dokaže miroljubnost svojega jedrskega programa,« je še dejal po pogovorih z britanskim zunanjim ministrom Johnom Hammondom v Londonu.
Pogajalci iz Irana in šesterice svetovnih sil, ki se pogajajo o omejitvah iranskega jedrskega programa, bodo danes začeli zadnji krog pogovorov pred rokom za končni dogovor, ki se izteče 24. novembra. Po več mesecih pogajanj sta strani v stališčih glede številnih vprašanj še vedno daleč narazen.
Iranski zunanji minister Zarif kljub temu meni, da je dogovor moč doseči. »Če zaradi prevelikih zahtev nasprotne strani ne bomo dosegli rezultata, bo svet razumel, da si je Islamska republika prizadevala za rešitev, kompromis in konstruktiven dogovor ter da se ne bo odrekla svojim pravicam in veličini svojega naroda,« je dejal na Dunaju.
Bogatenje urana, trajanje dogovora ...
Mednarodne sile želijo v pogajanjih doseči, da bi Iran omejil svoje jedrske dejavnosti do te mere, da bi bil kakršenkoli poskus izdelave jedrske bombe praktično nemogoč. V zameno želi Iran, ki vseskozi zanika težnje po razvoju jedrskega orožja, umik sankcij ZN in zahodnih držav, ki imajo velike posledice za gospodarstvo države.
Za najkočljivejšo temo pogajanj se je izkazalo bogatenje urana, s čimer ta postane primeren za proizvodnjo elektrike in medicinsko rabo, močno obogaten pa tudi za izdelavo atomske bombe. Medtem ko skupina svetovnih sil terja zmanjšanje centrifug za bogatenje urana, Teheran temu nasprotuje.
Med težje rešljiva vprašanja pogajanj po drugi strani sodi tudi trajanje dogovora, ki bi ga strani dosegli. Washington želi, da bi bile jedrske aktivnosti Irana omejene za dvomestno število let, Teheran naj bi pristal le na med pet in sedem let trajanja. Sporen je tudi tempo umika sankcij proti Iranu, ki ga v Teheranu želijo čim prej.
