Iran po odpravi sankcij povečuje proizvodnjo nafte

Oblast v Teheranu je odredila povečanje proizvodnje nafte za 500.000 sodčkov na dan.

Ma. Ja.
Mon, 18.01.2016, 16:31

Teheran nove ameriške sankcije označil za nelegitimne

Kljub implementaciji dogovora o iranskem jedrskem programu so odnosi med Iranom in ZDA pretekli konec tedna doživeli hladen tuš. Washington je namreč zaradi iranskega raketnega programa proti Teheranu uvedel nove sankcije, ki veljajo za pet posameznikov in več organizacij.

Iran je namreč oktobra izvedel raketni poskus in s tem po mnenju Združenih narodov prekršil določila resolucij varnostnega sveta, ki Teheranu prepovedujejo razvoj raket, sposobnih prenašanja jedrske konice.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Džaber Ansari je danes ocenil, da so nove ameriške sankcije nelegitimne in da služijo zgolj kot propaganda. Napovedal je, da se bo Iran na sankcije odzval s krepitvijo svojega raketnega programa in obrambnih sposobnosti.

Teheran − Vpliv implementacije dogovora o iranskem jedrskem programu, o katerem so se Teheran in šesterica mednarodnih pogajalk dogovorili julija lani, Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) pa je zeleno luč prižgala v soboto, bodo opolnoči občutili tudi vozniki na slovenskih cestah.

Dva dni po implementaciji dogovora in s tem umiku mednarodnih sankcij, ki so dolga leta pestile iransko gospodarstvo, predvsem naftni sektor, je oblast v Teheranu odredila povečanje proizvodnje nafte za 500.000 sodčkov na dan. Zaskrbljenost, da bo krepitev iranske naftne proizvodnje še povečala presežke zalog na naftnem trgu, je cene črnega zlata potisnila na najnižjo raven po letu 2003 − pod 28 dolarjev za sod −, kar pomeni, da se bodo opolnoči pocenili tudi vsi naftni derivati na slovenskih bencinskih servisih.

V Iranu, ki trenutno proizvede 2,8 milijona sodov nafte na dan, izvozi pa nekaj več kot milijon sodov, napovedujejo, da bodo proizvodnjo v prihodnjih mesecih še povečali.

Kot smo že poročali, je Mednarodna agencija za jedrsko energijo v soboto potrdila, da je Teheran izpolnil vse zahteve iz julija lani doseženega sporazuma o jedrskem programu, nakar so ZDA in EU odpravile sankcije proti Teheranu.

V svetu je odprava sankcij večinoma naletela na pozitivne odzive. Odnosi med Iranom in IAEA zdaj vstopajo v novo obdobje, je ob zgodovinskem koraku poudaril vodja IAEA Jukija Amano, iranski predsednik Hasan Rohani pa je ocenil, da je bilo s tem odprto novo poglavje v odnosih Irana s svetom.

Sodelovanje med Iranom in mednarodno skupnostjo glede jedrskega programa se po navedbah agencije AFP nadaljuje tudi danes − v Teheran je namreč na pogovore o izvajanju sporazuma pripotoval vodja IAEA Amano. Sestal se je z vodjo iranske organizacije za jedrsko energijo Alijem Akbarjem Salehom, predvideno pa je tudi srečanje z iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem.

A pot do sporazuma ni bila lahka. Skoraj desetletje trajajoča pogajanja so se večkrat znašla v slepi ulici, molk v pogovorih pa je marsikdaj trajal več mesecev. Zahodne obveščevalne službe so vztrajno svarile, da Iran od jedrskega orožja loči le še nekaj mesecev, zaradi česar so tako ZDA kot Izrael grozili z vojaškim posredovanjem. Upanje na sklenitev sporazuma se je znova okrepilo po tem, ko je predsedniški položaj v Iranu leta 2013 prevzel Rohani. Pogajalci so že novembra tistega leta sklenili začasni sporazum, a naslednje leto zamudili kar dva roka za dosego trajnega dogovora. Aprila lani so nato dosegli pomemben preboj − strinjali so se o ključnih točkah in kot rok za dokončni sporazum določili 30. junij. Tudi tega so zamudili in ga še nekajkrat podaljšali, dogovor pa nato sklenili sredi julija 2015.

Iran, ki sicer že vseskozi trdi, da je njegov jedrski program izključno miroljubne narave, je moral do uveljavitve sporazuma razgraditi večji del svojih jedrskih zmogljivosti, odstraniti dve tretjini centrifug in za 96 odstotkov zmanjšati svojo zalogo obogatenega urana. V zameno si v Teheranu obetajo odmrznitev milijarde dolarjev premoženja, pričakujejo umik prepovedi gospodarskega sodelovanja na področju investicij v nafto in zemeljski plin ter umik prepovedi, ki pestijo iransko centralno banko, državno naftno podjetje NIOC, državnega ladjarja IRISL, letalske prevoznike in številna druga podjetja. Vse od sklenitve jedrskega sporazuma si sicer v Teheranu kljuke podajajo številne gospodarske delegacije iz zahodnih držav.

Prijavi sovražni govor