Tiskane izdaje
»Zgodovinski« je za provladne medije v Tel Avivu sedanji tridnevni obisk izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, saj so se voditelji judovske države izogibali Madžarski vse od leta 1989, ko sta po padcu tamkajšnjega socializma državi spet vzpostavili diplomatske stike. V izraelski opoziciji pa so neuspešno zahtevali, naj Netanjahu obisk odpove zaradi »antisemitske« propagandne kampanje proti judovskemu filantropu Georgeu Sorosu, ki jo je vodil njegov gostitelj, predsednik madžarske vlade Viktor Orbán.
»Viktor Orbán je naredil vse, da bi bilo njegovo srečanje z Benjaminom Netanjahujem neuspešno,« je pred dnevi liberalna kritičarka sedanjih madžarskih oblasti in nekdanja predavateljica vzhodnoevropske zgodovine na ameriški univerzi Yale Eva Balogh zapisala v komentarju Madžarska judovska skupnost se počuti zapuščeno od Netanjahujevega Izraela. V njem opiše »škandala«, ki sta ju v zadnjem času povzročila Orbán in njegova vlada ter z njima izzvala ogorčenje med Judi tako na Madžarskem kot po svetu. Prvega je povzročil sam premier, ki je pred slabim mesecem izjavil, da je bil nekdanji madžarski voditelj admiral Miklós Horthy, ki je bil sokriv za poboj okoli pol milijona madžarskih Judov, »izjemen državnik«. Drugi »škandal«, ki ne razburja le judovske skupnosti po svetu, pa je povezan s pravo propagandno kampanjo, ki jo madžarska vlada vodi proti svojemu nekdanjemu sonarodnjaku, znanemu milijarderju, finančnemu špekulantu in filantropu Georgeu Sorosu.
Začelo se je že aprila, ko je madžarski parlament, v katerem ima večino Orbánova stranka Fidesz, sprejel nov zakon o visokem šolstvu, s katerim so onemogočili delovanje Sorosove Srednjeevropske univerze v Budimpešti. Orbán je Sorosa javno obtožil, da »poskuša na skrivaj in s tujim denarjem vplivati na madžarsko politiko«, hkrati pa da je njegov cilj, da vsako leto na staro celino spravi milijon nezakonitih priseljencev. »Zanj so migracije dober posel, zato je tako jezen na Madžarsko in name osebno, ker smo napoti njegovemu velikemu načrtu in velikemu poslovnemu projektu,« je povedal madžarski voditelj. Zadnji del njegovega boja proti Sorosu, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja finančno pomagal tako Orbánu kot njegovi, takrat še liberalni stranki Fidesz, je bila plakatna akcija, ki se je uradno končala v soboto, zanjo pa so madžarski davkoplačevalci odšteli več kot 18 milijonov evrov.
Razburjenje zaradi plakatov
»Ne smemo dopustiti, da se Soros zadnji smeje,« je pisalo na plakatih, ki jih je v kar nekaj primerih ljudstvo »oplemenitilo« s sovražnimi napisi, kakor je »umazani žid«. Zaradi teh plakatov se je razburila madžarska judovska skupnost, nekdanji izraelski finančni minister Yair Lapid, ki vodi opozicijsko sredinsko stranko Yesh Atid, je Netanjahuja pozval, naj obisk na Madžarskem odpove, ostro pa se je pred desetimi dnevi odzval tudi izraelski veleposlanik v Budimpešti Yossi Amrani, ki je izjavil, da plakatna kampanja ne le »obuja žalostne spomine«, ampak tudi »seje strah in sovraštvo«.
Le nekaj ur je minilo od diplomatove izjave, ko je prišlo od njegovih nadrejenih na zunanjem ministrstvu v Tel Avivu, ki ga prav tako vodi Netanjahu, »pojasnilo«, da njihov veleposlanik v Budimpešti nikakor ni hotel obsojati upravičene madžarske kritike njihovega judovskega sonarodnjaka Sorosa, ki da »neprestano ruši demokratično izvoljene izraelske vlade«, organizacije, ki jih podpira, pa »blatijo izraelsko državo in ji poskušajo odvzeti pravico do samoobrambe«.
Vlada v Budimpešti odločno zanika obtožbe o antisemitizmu, sam madžarski premier pa pravi, da nima nobene strpnosti do njega. Tudi v madžarski judovski skupnosti priznavajo, da jim vlada pomaga pri obnavljanju sinagog, hkrati pa Budimpešta na mednarodnem prizorišču podpira izraelsko politiko. »Toda glede pogledov na zgodovino imamo včasih resne konflikte z madžarskimi oblastmi,« je pred dnevi povedal Andras Heisler, ki vodi Zvezo madžarskih judovskih skupnosti. Zato je po njegovih besedah madžarske Jude »pojasnilo« izraelskega zunanjega ministrstva »delno presenetilo, delno pa nas je izjemno razočaralo. Judovska skupnost na Madžarskem se je počutila, da so jo pustili na cedilu.« Zato so od izraelske vlade zahtevali, naj jim pojasni, zakaj je spremenila stališče do madžarske vladne kampanje proti Sorosu.
Madžarski Judje se ga veselijo
Zaradi teh napetosti bo nemara najzanimivejši del Netanjahujevega obiska na Madžarskem prav današnje srečanje s tamkajšnjo judovsko skupnostjo, ki šteje od 100.000 do 120.000 ljudi in je po Franciji in Veliki Britaniji najštevilnejša na stari celini. A ne glede na vznemirjenje zaradi plakatne akcije se po besedah Heislerja madžarski Judje, ki se srečujejo z »verbalnim antisemitizmom«, ne pa tudi z nasilnimi napadi tako kot judovske skupnosti po zahodni Evropi, veselijo obiska izraelskega premiera. Tudi veleposlanik Amrani pravi, da je Netanjahu prišel v Budimpešto zato, ker so v Tel Avivu prepričani, da imata državi tako skupne gospodarske kot strateške interese. »Madžarska je v EU med tistimi državami, ki so naklonjene Izraelu,« so včeraj v provladnem časniku Jerusalem Post razložili, zakaj je obisk koristen.
Madžarska je že ostro nastopila proti evropskim poskusom bojkotiranja izdelkov, ki so proizvedeni na izraelskem okupiranem ozemlju, Izrael pa ima zaveznice v Evropi tudi med drugimi državami iz višegrajske četverice (Češka, Poljska in Slovaška), katerih voditelji se bodo danes tudi srečali z izraelskim premierom v Budimpešti. »Za Netanjahuja bi bil velik politični uspeh, če bi višegrajska skupina zavrnila bojkot, hkrati pa ga ne bi silila v pogovore s Palestinci. Velik uspeh bi bil tudi, če bi te države priznale Jeruzalem kot prestolnico Izraela,« je za ameriško agencijo AP povedal Gábor Miklós, ki je bil zunanjepolitični novinar pri madžarskem liberalnem dnevniku Népszabadság, dokler ni tega kupil Orbánov prijatelj in ga zaprl.
